Uporabniške pristojbine so vrsta pristojbin, ki se zaračunavajo samo tistim, ki izkoristijo izdelek ali storitev. V večini primerov se te pristojbine ločijo od drugih pristojbin in državnih dajatev, ki se širši populaciji odmerijo kot davki. Kot eden od svojih glavnih virov prihodkov vlada običajno pozorno spremlja in prilagaja uporabniške pristojbine, da bi ustvarila največji znesek dohodka iz takšnih tokov prihodkov.
Ena najbolj očitnih uporabninskih pristojbin v vladi je pristojbina za cestninjenje. Čeprav so bile te ceste morda prvotno zgrajene, delno ali v celoti, z uporabo davkov, se pogosto vzdrževanje in širitev sistema plačata za uporabo cestnine. Te uporabnine so neobvezne, saj se vozniki pogosto lahko izognejo cestninskim cestam, čeprav lahko to podaljša njihovo potovanje. V bistvu vlade verjamejo, da bo dovolj voznikov uporabljalo te ceste, pri čemer bodo plačali za udobje in čas.
Čeprav lahko nekateri politiki poskušajo razširiti jezik, da bi ustrezal njihovi definiciji, obstaja izrazita razlika med pristojbinami in obdavčitvijo. Uporabniška pristojbina ni obvezna, kar pomeni, da obvezne pristojbine ni. Vsaka zahtevana pristojbina je v bistvu davek, ker se uporabnik ne more odločiti, da bi se pristojbini zakonito izognil.
Uporabniške pristojbine se najpogosteje uporabljajo posebej za ohranitev ali izboljšanje izdelka ali storitve, za katero se plača. V primeru kampiranja se na primer uporabnina uporablja kot način, da se naravni viri ali agenciji za ohranjanje zagotovi način vzdrževanja zemljišča za naravno rekreacijsko rabo. Enako velja za pristojbine za javne bazene, ki gredo praviloma za vzdrževanje bazena in morda za njegovo morebitno zamenjavo.
V primeru, da uporabnine ne zagotavljajo ustrezno financiranja storitve ali produkta, ima vlada več možnosti. Lahko uporabi davčne prihodke za dopolnitev prihodkov od pristojbin za takšne storitve, ki pogosto prihajajo iz splošnega sklada. Lahko se tudi odloči za dvig teh pristojbin. Druga možnost, ki jo ima vlada, je preprosto prekinitev storitve. Izbrana možnost pogosto temelji na političnih ciljih in posledicah.
Po drugi strani pa lahko uporabnine tudi več kot ustrezno plačajo storitev, kar vodi do presežka v skladu, namenjenem za to nadomestilo. Vlade imajo lahko v takih primerih tudi več možnosti. Nekateri se lahko odločijo, da bodo denar prihranili v rezervnem skladu, če bodo prihodnja leta prinesla manjše zneske prihodkov. Drugi lahko denar preprosto premaknejo v splošni sklad ali kakšno drugo vrsto uporabnega sklada.