Zaplenjene plače so denar, ki se vzame iz plačilne liste ali licenčnin ali iz naložbenih čekov za plačilo dolga. Ljudem so lahko zaplenjene plače zaradi neplačila zaostalih davkov, neplačila preživnine za otroka, neplačila upnikov ali neplačila denarja v kateri koli vrsti sodne poravnave. Na splošno mora sodišče tistim, ki plačujejo dolžniku, naložiti znižanje plače. Delodajalec mora nato zaporni znesek poslati ustreznemu viru.
Tisti, ki imajo dolgove, se lahko pogosto izognejo zaplembam plač s plačilom dolgov ali z izdelavo programov odplačevanja dolgov, ki se jim nato strogo sledijo. Če se dolžniki ne držijo plačilnega programa, lahko dolžniki zahtevajo od sodišča, da dolžnika prisili k plačilu. V nekaterih primerih, na primer pri zaostalih davkih, niti ni treba vključiti sodišč, da bi odredili zapor. Država lahko dokaj enostavno povzroči tudi zaplembo, pa tudi znižanje davčnih napovedi, ko posojilojemalec ne plača študentskega posojila.
Posebej učinkovit rezultat zapornih plač je pobiranje preživnine za nazaj. Pri hudih razvezah zakonske zveze lahko zakonec zavrne plačilo ustrezne preživnine za otroka ali zakonca. To je velik problem v ZDA, saj mnoge ločene matere ostanejo brez plačila za podporo svojih otrok in potrebujejo pomoč države. Ko starš od vlade zahteva socialno pomoč, se zakoncu, ki je storil kršitev, lahko prikrajšajo plače, da se povrnejo vladi. V primerih zavrnitve plačila lahko sodišče odredi, da je zakonec kršitelj zaradi zavrnitve izpolnjevanja finančnih pogojev ločitve zaplenil plačo.
V ZDA je nekaj zveznih držav, ki omejujejo zaporne plače na nekaj vrst dolgov. Severna in Južna Karolina, Teksas in Pensilvanija jih dovoljujejo samo za zvezne ali državne davčne dolgove, preživnino za otroke, neplačana študentska posojila, ki so zajamčena na zvezni ravni, ali za odškodnino, o kateri odloči sodišče med kazensko ali civilno tožbo. Podjetje, ki izdaja kreditne kartice, ne more obremeniti plače zaposlenega, razen če toži posojilojemalca.
Številne države omejujejo tudi višino plač, ki jih je mogoče zapreti. Na splošno se lahko vzame le 25 % plače osebe. V nekaterih državah je ta znesek nižji. Absolutno nezakonito je izogibanje zaplembam plač s skrivanjem premoženja ali s plačilom »pod mizo«, kjer ni zapisa o izplačilu plače. Tisti, ki ne poplačajo dolgov s prikrivanjem zasluženega denarja, so kazensko preganjani zaradi goljufije.