Avtonomna naložba je vrsta naložbene dejavnosti, ki je zunaj obsega premikov nacionalnega dohodka ali proizvodnje in je bolj povezana s spremembami vladnih politik ali željo po vlaganju v nastajajoče tehnologije. Tovrstne naložbe pogosto nimajo nobene zveze z željo po dobičku, čeprav vlagatelj običajno poskuša na nek način izkoristiti strategijo. Veliko različnih vrst vlagateljev se občasno ukvarja s to vrsto dejavnosti, vključno s posameznimi vlagatelji, korporacijami, vladami ter dobrodelnimi in drugimi neprofitnimi organizacijami.
Lokalne, državne in nacionalne vlade se lahko odločijo za samostojno naložbeno dejavnost, ki je zasnovana tako, da državljanom zagotovi nekakšno korist, ne da bi nujno povzročila kakršno koli ustvarjanje prihodkov. Eden preprostih primerov tovrstne dejavnosti je odločitev majhnega mesta, da v več delih mesta postavi nove ulične luči. Naložba običajno sproži prednosti, saj omogoča državljanom, da se ponoči počutijo varnejše na teh ulicah, kar lahko pomeni tudi, da bo več državljanov nakupovalo v trgovinah, ki se nahajajo na teh ulicah ali blizu njih. Posredno je korist od dejavnosti izboljšati podobo sedanje vlade v očeh državljanov, ki se počutijo varnejše, poleg tega pa pomaga spodbujati lokalno gospodarstvo s povečanjem možnosti za nakupovanje po mraku v bližnjih podjetjih. Medtem ko mesto ne ustvarja dobička za naložbo v postavitev novih luči, se zaradi drugih ugodnosti trud na dolgi rok izplača.
Na podoben način se lahko dobrodelne organizacije vključijo v avtonomne naložbe, ki nimajo nobene zveze z ustvarjanjem dobička ali povečanjem ravni proizvodnje nacionalnega gospodarstva. Lokalna dobrodelna ustanova se lahko odloči, da odpre pošolski program za otroke staršev z nizkimi dohodki, pri čemer storitve zaračunava malo ali nič. To sproži koristi za skupnost, na primer zagotavljanje varnega prostora za zbiranje otrok zaposlenih staršev in omogočanje staršem učinkovitejšega upravljanja z omejenim dohodkom.
Identifikacijska oznaka avtonomne naložbe je razlog za dejavnost. Običajno, če naložba ni narejena za ustvarjanje neke vrste oprijemljivega dobička, ampak za ustvarjanje koristi neke vrste, jo lahko razvrstimo kot avtonomno. Asfaltiranje cest, vzpostavitev zdravstvenih in drugih objektov s strani dobrodelnih organizacij in celo vlaganje sredstev v postavitev četrtnega parka s strani prebivalcev tega območja lahko upravičeno označimo kot primere samostojnih naložbenih dejavnosti.