Program Federal Family Education Loan (FFEL) je bil uveden z ameriškim zakonom o visokem šolstvu iz leta 1965, da bi zasebnim posojilodajalcem zagotovil spodbude za dajanje študentskih posojil z zveznim jamstvom. Starši in študenti bi lahko zaprosili za ta posojila po nižji stopnji, kot bi jo sicer prejeli izven programa; denar je bil namenjen kritju stroškov visokega šolstva. Po podatkih ameriškega ministrstva za izobraževanje je bilo 67 milijard ameriških dolarjev (USD) na voljo samo v letu 2009 prek programa Zveznega posojila za družinsko izobraževanje za financiranje študentov, ki si želijo visokošolskega izobraževanja.
Namen zagotavljanja spodbud je bil spodbuditi izobraževalno kreditiranje študentov in staršev. Pred zveznim programom posojila za družinsko izobraževanje je bilo za večino družin iz nižjega do srednjega razreda predrago, da bi si privoščile, da bi svoje otroke poslale na visokošolsko izobraževanje. Banke so bile tudi manj verjetno, da bodo dajale posojila študentom, saj je veljalo, da imajo visoko tveganje neplačila. Ta program je zagotavljal potrebno povezavo, da so študenti iz gospodinjstev z nižjimi dohodki še vedno lahko pridobili visokošolsko izobrazbo na poklicni šoli, visoki šoli ali univerzi.
Zasebni posojilodajalci so financirali študentska posojila za prejemanje subvencij od zvezne vlade. Subvencije so posojilodajalcem nadomestile znižanje obrestnih mer in vse stroške, povezane z obdelavo in vzdrževanjem teh študentskih posojil. Vlada je posojilodajalcem povrnila tudi stroške, če študenti ali starši ne izplačajo svojih posojil. Učenci in starši so bili omejeni na znesek, ki si ga lahko izposodijo vsak semester, glede na raven njihovega dohodka in število kreditnih ur, ki jih je učenec vpisal v šolo.
Vrste posojil, ponujene v okviru programa Zveznega družinskega izobraževalnega posojila, so vključevale subvencionirana posojila Stafford, nesubvencionirana posojila Stafford, zvezna posojila PLUS in zvezna konsolidirana posojila. Vlada je plačevala obresti na subvencionirana Staffordova posojila, dokler študenti niso diplomirali na svojem programu. Zvezna posojila PLUS so bila ustvarjena za starše študentov, da imajo dostop do nižjih posojilnih obrestnih mer za kritje stroškov izobraževanja. Zvezna konsolidirana posojila so študentom omogočila, da združijo več posojil v eno z uporabo tehtane povprečne formule.
Zvezni program posojila za družinsko izobraževanje se je končal 26. marca 2010, potem ko je bil iz leta 2010 sprejet zakon o usklajevanju zdravstvenega varstva in izobraževanja. Posojila so se v okviru tega programa razdelila do 30. junija 2010. Zakon o usklajevanju zdravstvenega varstva in šolstva je uvedel nov program, imenovan Program neposrednih posojil. V skladu z novim programom vlada neposredno daje posojila študentom, namesto da bi banke delovale kot posredniki. Namen prestrukturiranja tega programa je bil prihraniti denar davkoplačevalcev tako, da ne bodo več plačevali premije pri posojilodajalcih.