Panožna stava je vrsta naložbene strategije, pri kateri se vlagatelj namerno odloči prilagoditi količino lastniškega deleža, ki ga ima v lasti, ki je povezana z dano industrijo. Kot del tega pristopa se lahko vlagatelj odloči za prodajo odstotka sredstev, povezanih s to panogo, ali pa se odloči za prodajo drugih sredstev, da bi pridobil več deležev v tej panogi. Stava na panogo se običajno uporablja, kadar ima vlagatelj razlog za domnevo, da se bodo na trgu zgodili določeni dogodki, ki bodo pomembno vplivali na tiste deleže, povezane z določeno industrijo.
Splošna ideja panožne stave je oceniti ustrezne podatke in uporabiti te informacije za projekcijo, kaj se bo zgodilo z naložbenimi priložnostmi, povezanimi z dano industrijo. To je v nasprotju z ocenjevanjem možnosti delnic, ki so jih izdala posamezna podjetja v tej panogi, in sprejemanjem odločitev na podlagi teh ugotovitev. Pri panogi je poudarek na tem, kaj se bo zgodilo s to panogo na splošno, kako bodo ti dogodki verjetno vplivali na vrednost vrednostnih papirjev, povezanih s podjetji v tej panogi, in nato bodisi zmanjšali ali povečali deleže vlagatelja v teh podjetjih.
Obstajajo različna mnenja o učinkovitosti uporabe pristopa industrijskih stav. Zagovorniki to vidijo kot preudaren način za ocenjevanje možnosti določene panoge na trgu, zaradi česar je hitrejše sredstvo za odločitev, ali je ta določena panoga sploh vredna razmišljanja za naložbene namene. Ob predpostavki, da projekcije kažejo gibanje navzgor za celotno panogo, bi to pomenilo, da bi delnice, povezane s podjetji v tej panogi, zelo verjetno prinesle vsaj nekaj donosa. Če je ideja uravnoteženje portfelja s sredstvi, povezanimi z več različnimi panogami, se lahko s tem pristopom določi, katere panoge vključiti in katerim se izogibati.
Zagovorniki panoge opozarjajo, da vsa podjetja, povezana z dano industrijo, ne bodo sledila splošnemu trendu trga. Na primer, medtem ko lahko štirje od petih glavnih akterjev v določeni panogi utrpijo izgube v danem gospodarskem ozračju, lahko peti dejansko uspeva, kar je pojav, ki bi njegovim vlagateljem omogočil, da uživajo znatne donose. Namesto sprejemanja odločitev o naložbah, ki temeljijo na predvideni uspešnosti industrije na trgu, bi bil preudarnejši pristop, če bi šli še korak dlje, da bi ocenili možnosti posameznih podjetij v tem okolju.