Trgovinsko financiranje je skupni izraz za različne strategije, ki se uporabljajo v procesu izvajanja mednarodnih trgovinskih transakcij. Proces se lahko zanaša na različne metode upravljanja z denarjem, uporabo različnih bančnih storitev, vlaganja in na splošno izrabo vseh virov, da dosežeta najvišjo možno stopnjo zadovoljstva tako kupec kot prodajalec. Pri uporabi različnih orodij in strategij trgovinskega financiranja sta obe strani podvrženi zakoni in predpisom, ki veljajo v pristanišču izvora in namembnem pristanišču, vključenem v transakcijo.
Podjetja, ki redno uporabljajo mednarodno trgovino kot del svojih poslovnih prizadevanj, bodo poskrbela, da bodo razumela vse dejavnike, ki jih je treba obravnavati za uspešno izvedbo trgovine. To pomeni prepoznavanje zanesljivih strokovnjakov za izvoz in uvoz, ki bodo pomagali pri upravljanju procesa. V nekaterih primerih bodo ti strokovnjaki za polni delovni čas zaposleni pri kupcu ali prodajalcu. Podjetje se lahko tudi odloči, da bo postopek trgovinskega financiranja oddalo strokovnjakom, ki vodijo dejavnost v imenu številnih različnih strank.
Financiranje trgovine mora biti v skladu z zakonodajo, ki se nanaša na trgovino, ne glede na to, ali se upravlja v podjetju ali prek zunanjih izvajalcev. To pomeni pripravo pravilnih dokumentov za ureditev izvoza izdelkov, pa tudi dokumentacije, ki je potrebna za vstop blaga v državo, kjer prebiva kupec. Če dokumenti niso v redu, se lahko uspešno dokončanje naročila odloži ali celo razveljavi.
Skupaj z odpremnimi dokumenti trgovinsko financiranje obravnava tudi način plačila za kupljene izdelke. To običajno vključuje delo prek bank tako kupca kot prodajalca. Banka kupca lahko banki prodajalca zagotovi akreditiv, ki dejansko dokazuje, da so sredstva za dokončanje transakcije na voljo. Ta akreditiv pogosto zahteva predložitev dokumentov, ki potrjujejo, da so bili naročeni artikli prejeti, pri čemer je nakladnica najpogosteje uporabljen dokument. Po potrditvi, da je kupec prejel svoje naročilo, se sredstva nakažejo na prodajalčev namenski bančni račun in posel se šteje za končan.
Trgovinsko financiranje običajno vključuje tudi zavarovanje, ki pomaga opredeliti, katera stranka je odgovorna za škodo na vsakem koraku postopka pošiljanja. Prodajalec je lahko na primer odgovoren za kakršno koli škodo, ki je odkrita ali nastala do trenutka, ko je blago raztovorjeno na pomolu v pristanišču dostave. Če se blago po raztovarjanju na pomolu poškoduje, prevzema kupec odgovornost za morebitno škodo ali izgubo. Na splošno so zavarovalni pogoji zelo podrobni in ne puščajo prostora za napačno komunikacijo, katera stranka je odgovorna kadar koli med izvajanjem mednarodne trgovine.