Davčno lastniško financiranje je način prispevanja finančnih sredstev k projektu ali podjetju ob prejemanju določenih davčnih ugodnosti. Nekatere metode vključujejo prispevek sredstev, dodelitev, preobrat in prerazporeditev. Praksa davčnega lastniškega financiranja je bolj razširjena v nekaterih panogah, kot je obnovljiva energija. Davčne ugodnosti iz lastniškega financiranja zmanjšujejo višino vlagateljevega dejanskega dohodka in obveznosti, hkrati pa spodbujajo širitev poslovanja.
Ko se vlagatelj odloči finančno podpreti podjetje ali enega od njegovih kapitalskih projektov, lahko prispeva določena sredstva po pošteni tržni vrednosti. Ta vrednost je lahko višja od nabavne vrednosti sredstev, kar pogosto povzroči, da lahko vlagatelj odloži davek na kapitalski dobiček. Vsakič, ko oseba proda sredstvo za znesek, ki je višji od nabavne vrednosti, se dobiček šteje za obdavčljivi dohodek. Če se vlagatelj odloči prodati svoje premoženje podjetju po pošteni tržni vrednosti, ne odlaša s svojo morebitno davčno obveznostjo.
Drug način odloženega davka je zamisel o popravni dodelitvi. Na primer, podjetje lahko izda nove delnice obstoječim delničarjem, ki lahko prejmejo izplačila dividend le, če podjetje ustvari določen znesek dobička ali ko mine določen čas. Čeprav imajo vlagatelji še vedno lastniške terjatve v podjetju, se vsi prihodki, prejeti iz njihovih finančnih prispevkov, odložijo in lahko rastejo. Pri popravljalni razporeditvi se dobiček od vnesenega sredstva pripozna skozi čas in ne vnaprej.
Flipping je metoda financiranja z davčnim lastniškim kapitalom, ki spremeni znesek lastniškega kapitala, ki ga ima vlagatelj v projektu ali podjetju skozi celotno življenjsko dobo. Ko se uporablja flip tehnika, investitor ponavadi prejme večino svojih davčnih ugodnosti na začetku projekta in dohodka ob koncu njegove življenjske dobe. En vlagatelj lahko na primer na začetku vloži več sredstev in nato proda svoj delež v projektu, dokler se njegov odstotek lastništva ne zmanjša na nepomemben znesek. Drugi vlagatelj lahko prispeva manjši znesek pred začetkom projekta in ima na koncu višji delež lastništva.
Davčno lastniško financiranje lahko uporablja tudi metodo prerazporeditve. S to tehniko lahko finančni vlagatelj prejme znesek dohodka od svoje naložbe, ki je bistveno nižji od njegovega prvotnega prispevka. Po metodi prerazporeditve davčnega lastniškega financiranja vlagatelj ob prodaji naložbenega deleža ustvari primanjkljaj, ki zmanjša ali odpravi njegovo davčno obveznost.