Davek na akumulirani dobiček je dodaten poslovni davek, ki ga plačajo družbe, ki se odločijo zadržati akumulirani dobiček, namesto da bi ga izplačale v obliki dividend vlagateljem. Kot davek na dobiček, ki ga je treba preusmeriti v poravnavo neporavnanih dolgov ali vlaganje v nekatere vidike poslovanja podjetja, se poleg običajnih davkov od dohodka pravnih oseb obračunavajo akumulirani davki od dobička. Vendar pa je treba zapomniti, da lahko znesek nabranega zaslužka vpliva na skupni znesek dohodnine, zapadle v določenem četrtletju.
Utemeljitev ideje o plačilu davka na akumulirani dobiček je povezana s pričakovanim vplivom poročila o akumuliranem zaslužku na delnice, ki jih je izdala družba. Ne smemo pozabiti, da ker se nabrani dobiček, ki se vloži nazaj v podjetje, obravnava kot kapitalski dobiček in ne dividende, država ne bi prejela toliko v obliki davčnih prihodkov. Z uvedbo in pobiranjem davka od nabranega dobička je uspelo zagotoviti nekoliko več davčnih prihodkov, hkrati pa je možnost ponovnega vlaganja zaslužka v podjetje izvedljiva možnost.
Vendar pa je v nekaterih primerih lahko zbrani davek na dobiček dovolj, da odvrne dejanje ponovnega vlaganja sredstev v določen del operacije. Eden od možnih scenarijev je, da vlagatelji pritiskajo na podjetje, da ponovno vloži velik znesek zbranega dobička v nekatere vidike poslovanja, da bi preprečili potrebo, da vlagatelji plačujejo davke na dividende. V ta namen obstaja možnost, da bo vlada posegla, če se bo izkazalo, da se prevelika količina zbranega zaslužka dosledno preusmerja v posel, namesto da bi se uporabljala za dividende na nekakšni ponavljajoči se osnovi.
Drugi scenarij je morda povezan z ustvarjanjem majhnega zneska nabranega zaslužka. Za podjetja, ki vsako finančno obdobje ustvarijo zelo majhen znesek akumuliranega dobička, lahko končni rezultat narekuje, da podjetje izda dividende in tako odpravi potrebo po plačilu dodatnega davka na akumulirani dobiček, ki bi sicer veljal za obdobje.
Davek na akumulirani dobiček služi dvojnemu namenu spodbujanja podjetij k izplačilu dividend, pa tudi zmanjšanju izgube pri davkih, ki jo ima država, ko se akumulirani zaslužek preusmeri v družbo. Rezultat te vrste davkov je, da vlagatelji še vedno prejemajo razumne dividende, podjetja še vedno občasno dobijo nepričakovane naložbe nazaj v posel, zvezna vlada pa še vedno prejema pravičen znesek davkov.