Izterjevalec dolgov je strokovnjak, ki je odgovoren za pogovor z ljudmi o plačilu denarja, ki ga dolgujejo. Znani tudi kot zbiralci računov, kreditov ali računov, delajo v oddelku za izterjavo podjetja, ki je dolžan denar, ali v agenciji za izterjavo, ki jo podjetje zaposluje za izterjavo zapadlih sredstev. Podjetja, ki so dolžna denar, se imenujejo upniki, ljudje, ki dolgujejo tem podjetjem, pa kot dolžniki.
Če upnik ne more zagotoviti plačila od dolžnika z običajnimi obračunskimi postopki, se račun stranke pošlje izterjevalcu. V nekaterih primerih upnik namesto lastnega notranjega oddelka, ki lahko poskrbi za takšne dolgove, prenese račun na neodvisno, samostojno podjetje, imenovano izterjevalna agencija, kjer so zaposleni izterjevalci dolgov. Izterjevalec se v vsakem primeru obrne na dolžnika po telefonu ali pošti, da ugotovi razloge za neplačilo. Dolžnik se lahko odloči, da bo izpodbijal račun ali izrazi nezadovoljstvo z blagom ali storitvijo, ki je bila zanj opravljena, in v tem primeru lahko izterjevalec dolžnika napoti k upnikovemu oddelku za pomoč strankam v reševanje. Če je račun ugotovljen kot pravičen ali veljaven, pa je naloga izterjevalca, da spremlja dolžnika v prizadevanjih za zagotovitev plačila.
V primerih, ko je dolžnik pripravljen plačati, vendar ima finančne težave in ne more plačati v celoti dolgovanega zneska, lahko izterjevalec uredi načrt plačila. Če dolžnik še naprej oporeka dolgovanemu denarju in noče plačati, lahko izterjevalec zadevo stopi na odvetnika, da sproži pravni postopek. V primerih, ko je neplačan račun za blago, kot je vozilo, lahko izterjevalec nadzira povrnitev takega premoženja. Izterjevalec mora dolžnika poiskati tudi v primeru, da ni več na navedenem naslovu, in ga tako izsledi s preverjanjem naslovov za posredovanje na pošti. Delo pri iskanju lahko vključuje tudi klic na nekdanje delovno mesto in telefonsko številko stanovanja, da se pogovori z nekdanjimi sodelavci in sosedi o dolžnikovem bivališču.