Raziskovalec izvornih celic izvaja poskuse na različnih vrstah matičnih celic, da bi našel možne medicinske uporabe zanje. Vrste celic, uporabljene v tej raziskavi, so na splošno bodisi embrionalne matične celice ali matične celice odraslih. Večina raziskovalcev matičnih celic dela v laboratorijih, kjer izvajajo poskuse, pišejo tehnična poročila in vodijo klinična preskušanja, povezana z različnimi funkcijami matičnih celic.
Natančneje, raziskovalec izvornih celic načrtuje poskuse in jih nato izvede. Ne glede na rezultate eksperimenta znanstvenik zabeleži podatke in nato interpretira rezultate, da dokaže pomen – bodisi kot uspeh ali neuspeh – eksperimenta. Voditi je treba točne evidence, da je mogoče zbrane podatke učinkovito analizirati in rezultate uporabiti v kasnejših poskusih. To pogosto vključuje uporabo specializirane računalniške programske opreme, specifične za področje eksperimentiranja.
Natančni zapisi so tudi nujni za raziskave izvornih celic, ker raziskovalcu omogočajo enostavno distribucijo rezultatov, zlasti drugim na tem področju. To je pomembno, saj je še en osrednji vidik dela raziskovalca izvornih celic deliti rezultate s kolegi prek predstavitev na konferencah in člankov, objavljenih v revijah. Poročila so tudi napisana in predstavljena agencijam, ki financirajo raziskave, tako da so lahko organi financiranja obveščeni o tem, kako se porabi denar za raziskave.
Medtem ko je del raziskovalčeve naloge, da predstavi rezultate svojih eksperimentov, je za raziskovalca pomembno tudi, da se zaveda drugih pomembnih raziskav, ki se dogajajo na tem področju. Za to lahko znanstvenik za izvorne celice bere znanstveno literaturo, ki so jo napisali drugi raziskovalci, ali se udeležuje ustreznih konferenc in srečanj.
Raziskovalec matičnih celic se na splošno osredotoča na določeno medicinsko področje. Na primer, raziskovalec lahko dela v onkologiji in uporablja matične celice, da poskuša najti zdravljenje raka. Posameznik na tem položaju lahko dela tudi v hematologiji, pri čemer uporablja matične celice za iskanje rešitev ali zdravljenja za krvne motnje. Raziskave nevronov so tudi potencialno strokovno področje za raziskovalce izvornih celic; na tem področju lahko izvajajo poskuse, da bi našli načine za zdravljenje možganskih motenj ali težav. Spet drugi raziskovalci se osredotočajo na osnovno molekularno strukturo matičnih celic, ki lahko vključuje generiranje samih celic in izvajanje eksperimentov na liniji celic.
Znanstveniki za matične celice običajno delajo v laboratorijih v bolnišnicah, raziskovalnih ustanovah ali visokošolskih ustanovah. Na visoki ali univerzitetni ravni je del raziskovalne naloge pogosto poučevanje študentov in nato nadzor nad njihovim delom. To lahko pogosto vključuje tudi vrednotenje in ocenjevanje dela študentov.
Skoraj vsi raziskovalci izvornih celic morajo imeti vsaj diplomo. Za večino delovnih mest pa je potrebna tudi višja stopnja. Odvisno od področja zanimanja bi lahko bila ta stopnja iz molekularne biologije, celične biologije ali biomedicinske znanosti, če naštejemo le nekaj. Včasih je potrebna doktorska diploma, zlasti za raziskovalce izvornih celic, ki delajo v visokem šolstvu, saj je del njihovega dela poučevanje študentov.