Znanost o okolju je široka študija zemeljskih geoloških procesov, atmosfere in ekosistemov. Znanstveniki izvajajo terenske študije za zbiranje podatkov o okolju in izvajajo laboratorijske raziskave za raziskovanje različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti naravnih elementov. Kvalificiranim znanstvenikom je na voljo veliko različnih vrst okoljskih znanstvenih delovnih mest v številnih delovnih okoljih. Znanstveniki se lahko specializirajo za eno ali več vej ekologije, hidrologije ali druge pomembne znanosti o Zemlji ali življenju. Zaposlitve v znanosti o okolju lahko najdete na univerzah, zasebnih raziskovalnih ustanovah, vladnih agencijah in neprofitnih skupinah za ohranjanje narave.
Znanstveniki se pogosto osredotočajo na posebna področja znanosti o okolju, kot so ekološki razvoj, hidrologija in vodni cikli ter podnebne spremembe. Strokovnjaki za ekologijo preučujejo interakcije živih bitij s svojim okoljem in med seboj. Hidrologi spremljajo spremembe temperature vode in količine padavin, okoljski znanstveniki o podnebnih spremembah pa poskušajo razložiti vzorce globalnega segrevanja in vremenske pojave.
Znanstveniki za okolje na raziskovalnih položajih običajno preživijo veliko časa na prostem za opazovanje in zbiranje vzorcev. Natančno merijo temperaturo, zračni tlak, vlažnost in druge spremenljivke. V laboratoriju znanstveniki analizirajo vzorce vode, zraka, zemlje in žive snovi, da ugotovijo njihove fizikalne in kemijske lastnosti. Spremljajo spremembe v vzorcih skozi čas in na podlagi svojih ugotovitev pišejo podrobna znanstvena poročila.
Veliko delovnih mest v okoljskih znanostih najdemo pri vladnih agencijah in organizacijah za ohranjanje narave. Znanstveniki naravovarstveniki raziskujejo vplive človekove dejavnosti na določene ekosisteme in na okolje kot celoto. Lahko izvajajo dolgoročne študije območja, spremljajo spremembe podnebja, kakovosti zraka in populacij rastlin in živali. Nekateri strokovnjaki organizirajo oglede narodnih in državnih parkov, izobražujejo javnost o različnih načinih ohranjanja virov in aktivno sodelujejo pri čiščenju okolja in prizadevanjih za recikliranje.
Za pridobitev večine delovnih mest v znanosti o okolju morajo kandidati imeti vsaj diplomo na akreditiranih univerzah. Večina delodajalcev, zlasti univerz in vladnih institucij, od znanstvenika zahteva, da pridobi magisterij ali doktorat, preden izvede neodvisno raziskavo. Posamezniki z doktoratom so usposobljeni za poučevanje predmetov okoljskih znanosti in vodenje laboratorijskih skupin na visokih šolah in univerzah.
Ker bo širša javnost postala bolj okoljsko ozaveščena, se bo število okoljskih delovnih mest še naprej povečevalo. Za oblikovanje novih politik varstva okolja, izobraževanje javnosti o ohranjanju in trajnosti ter spodbujanje razvoja alternativnih virov goriva in energije so potrebni strokovnjaki. Okoljski znanstveniki zagotavljajo, da lahko podjetja in industrije uspevajo, hkrati pa varujejo ekosisteme in okolje kot celoto, ne pa uničujejo.