Ko se oseba odloči za nakup življenjskega zavarovanja, izpolni vlogo in jo odda pri življenjski zavarovalnici. Zavarovalec življenjskega zavarovanja je oseba pri zavarovalnici, ki pregleda vlogo in ugotovi, ali naj družba zagotovi kritje za vlagatelja. Če se ugotovi, da je vlagatelj sprejemljivo tveganje, zavarovalec življenjskega zavarovanja tudi določi, koliko mora prosilec plačati za kritje, in navede natančne pogoje police.
Polica življenjskega zavarovanja zagotavlja zaščito pred finančno izgubo, ki jo povzroči smrt. Gre za pogodbo med lastnikom police in zavarovalnico. Lastnik soglaša z rednimi plačili, ki se imenujejo premije, zavarovalnici, zavarovalnica pa obljublja, da bo po smrti lastnika plačala določeno vsoto denarja upravičencu lastnika.
Zavarovalnica ne more nadaljevati poslovanja, če dosledno izplačuje več, kot prinaša s premijami. Po drugi strani, če so premije previsoke, lahko podjetje izgubi posel pred konkurenti. Naloga zavarovalca življenjskega zavarovanja je, da zbere in preuči podatke o vsakem vlagatelju, določi morebitno tveganje zagotavljanja kritja in določi ustrezne stopnje, da podjetje ustvarja dobiček.
Zavarovalec življenjskega zavarovanja zbira in analizira različne informacije, ki pomagajo določiti raven tveganja prosilca. Zavarovalec poleg informacij o vlogi za polico preuči zdravniška poročila, podatke o zaposlitvi prosilca in podrobnosti o udeležbi v nevarnih športih ali hobijih. Zavarovalci življenjskih zavarovanj si ogledajo tudi aktuarske tabele, ki prikazujejo statistiko dejanskih izgub določenih skupin ljudi v daljšem časovnem obdobju. Zavarovalci preučijo vlagateljevo kreditno poročilo in finančni izkaz, da se prepričajo, ali je vlagatelj finančno sposoben plačati zavarovalne premije.
Namesto pisanja posameznih polic se lahko zavarovalec življenjskega zavarovanja odloči za specializacijo za pisanje skupinskih polic. Skupinska polica je ena standardna pogodba, ki zavaruje vse člane določene skupine pod enakimi pogoji in z enako premijo. Zavarovalci skupine preučujejo in analizirajo podatke za skupino kot celoto, ne pa na individualni osnovi, da določijo pogoje politike in višino premij.
Delo zavarovalca življenjskih zavarovanj je kompleksno in zahtevno ter zahteva močne analitične sposobnosti, pozornost do detajlov in odgovorno presojo. Zavarovalci se pri svojem delu močno zanašajo na uporabo računalnikov in tehnologije, zaradi česar so močne računalniške veščine bistvenega pomena. Potrebna sta tudi učinkovita komunikacija in dobre medosebne veščine, saj delo zavarovalca pogosto vključuje ravnanje z zastopniki, zavarovanci, prosilci in drugimi strokovnjaki.