Da postanejo operacijski tehnik, se študentje udeležijo tako formalnega šolanja kot praktične prakse. Na splošno visoke šole, tehnične šole in univerze ponujajo programe, ki segajo od manj kot enega leta do približno dveh let, za sprejem pa zahtevajo diplomo srednje šole ali splošni izobraževalni razvoj (GED). Tehnik v operacijski sobi, imenovan tudi kirurški tehnolog ali piling, med drugim zaključi tečaje medicinske terminologije, anatomije in fiziologije ter farmakologije in običajno mora pridobiti izkušnje v kliničnem okolju. Po opravljenem tečaju in kliničnih zahtevah lahko študent pridobi diplomo ali diplomo ter opravi testiranje za pridobitev poklicnega spričevala.
Usposabljanje je pomemben del priprave študenta na operacijskega tehnika, saj je oseba v tej vlogi del kirurške ekipe. Odgovornosti vključujejo pripravo operacijske sobe (OR) in sterilizacijo vseh potrebnih orodij pred posegom; pomoč kirurgom, medicinskim sestram in anesteziologom med posegi; in čiščenje, ponovna sterilizacija in skladiščenje OR po operaciji. Ne samo, da tehniki v operacijski operaciji pripravijo sobo in opremo, ampak tudi pomagajo pripraviti paciente tako, da očistijo in obrijejo mesta zarezov ter jih prevažajo v in iz OR. Poleg tega pomagajo kirurškemu osebju z maskami in haljami in lahko sodelujejo pri postopkih, tako da med drugimi odgovornostmi držijo pripomočke in previjajo rane.
Ko postanete operacijski tehnik, je delo v bolnišnici verjetno najpogostejša poklicna pot, vendar nekateri tehniki delajo v majhnih ordinacijah, zobozdravstvenih ordinacijah ali klinikah, kjer se izvajajo manjši ali manj invazivni posegi. Drugi delajo izključno z materiali postopka in ne s pacienti. Pripravijo, pregledajo ali sterilizirajo pripomočke ali lahko sodelujejo s podjetji, ki zdravnikom in zdravstvenim ustanovam zagotavljajo orodja.
Izpolnjevanje izobraževalnih in kliničnih zahtev, da postanete operacijski tehnik, je prvi korak, medtem ko testiranje in certificiranje zaokrožujeta pripravo. Kirurški tehnologi lahko pridobijo certifikat prek Nacionalnega centra za preizkušanje kompetenc in/ali Nacionalnega odbora za kirurško tehnologijo in kirurško asistenco po opravljenem kvalifikacijskem izpitu in sodelovanju pri nadaljnjem izobraževanju med delom na terenu. Prav tako morajo imeti končano izobraževanje na instituciji, certificirani prek Komisije za akreditacijo zavezniških programov zdravstvene vzgoje (CAAHEP). Mnogi delodajalci bodo pri zaposlitvi operacijskega tehnika dali prednost certificiranim kandidatom.