Katere so različne vrste podiplomskih kvalifikacij?

Podiplomska kvalifikacija je vrhunec visokošolskega programa, ki se običajno izvaja na akreditirani akademski ustanovi. Glede na hierarhijo podiplomskih kvalifikacij je najvišja oblika te vrste kvalifikacij doktorska diploma – to je najvišja kvalifikacija, ki jo lahko oseba pridobi v akademski ustanovi. Magisterij je druga najvišja podiplomska kvalifikacija, ki jo lahko dosežeš, podiplomska diploma pa je najmanjša od podiplomskih kvalifikacij. Običajno mora študent dokončati dodiplomski študij, preden lahko študira za podiplomske kvalifikacije.

Obstaja več vrst doktorskega študija, za katerega mora študent opraviti intenzivno stopnjo študija. Sem spadajo doktor filozofije, doktor znanosti in doktor managementa. Najpogosteje prepoznavna med njimi je kvalifikacija doktorja filozofije (PhD ali DPhil), ki se podeli študentom različnih akademskih disciplin, od fizike do psihologije. Doktorski študij se podeli študentom, ki uspešno zaključijo izvirno raziskovalno nalogo, običajno dolžino 80,000 do 100,000 besed, pri izbranem predmetu. Doseganje doktorata znanosti je svetovno priznano kot najvišja oblika akademskega dosežka. Ko posameznik pridobi doktorsko kvalifikacijo, se častni naziv – gospod, gospodična in tako naprej – nadomesti z doktorjem, ne glede na spol podiplomanta.

Magisterij je na drugem mestu na lestvici podiplomskih kvalifikacij; prepoznavni magistrski študiji so magistrica umetnosti (MA), magistra znanosti (MS) in magistrica poslovne administracije (MBA). Običajno gre za zaključek več modulov, v katerih mora študent opraviti različne naloge in izpite iz izbranega predmeta. Po tem, ko študent zaključi module, mora izdelati diplomsko nalogo, imenovano tudi disertacija. Disertacija je po naravi podobna doktorski disertaciji, čeprav ni niti približno tako intenzivna glede na zahtevano raziskavo in dolžino disertacije.

Podiplomska diploma je za eno stopnjo višja od dodiplomskega študija in je najnižja med podiplomskimi kvalifikacijami. V tipičnem scenariju si lahko podiplomsko diplomo predstavljamo kot magisterij brez končne disertacije. Študent lahko študira popolnoma iste module kot magistrski študent, če pa se odloči, da ne bo dokončal disertacije, potrebne za magisterij, bo prejel podiplomsko diplomo. Študent, ki je prejel podiplomsko diplomo, bi se lahko pozneje lotil disertacije.