Obsodilni odvetnik je odvetnik, ki zastopa stranke v obsodilnih zadevah. Na splošno to pomeni zastopanje zasebnega državljana proti vladi, ki želi prevzeti zemljo tega državljana prek eminentne domene ali podobne vladne oblasti. Odvetnik za obsodbo lahko pomaga državljanom, ki želijo preprečiti odvzem, iščejo več denarja od odvzema ali želijo vzeti premoženje nazaj od vlade po nezakonitem odvzemu.
Obsodba je poseben vidik prava eminentne domene. Eminent domena se včasih imenuje obvezen nakup, obvezna pridobitev ali prilastitev v državah, ki niso Združene države (ZDA). To je zakon, po katerem lahko vlada brez dovoljenja prevzame v posest ali kako drugače omeji interes državljana v njegovi zasebni lastnini. Izraz »obsodba« se v tem kontekstu nanaša na formalno dejanje prenosa lastninskih pravic na zadevno vlado.
Medtem ko obsodba in eminentna domena s svojimi številnimi različnimi imeni po svetu delujeta različno, večina vlad obdrži določeno stopnjo pravice, da državljanom odvzame njihovo lastnino. V večini razvitih držav je to pravico mogoče uporabiti le v službi nekega javnega dobra, pogosto povezanega s komunalnimi storitvami, prevozom, javnimi parki ali čim podobnim. Poleg tega mora večina sodobnih vlad plačati pošteno tržno vrednost (FMV) za lastnino, ki je bila odvzeta ali obsojena na ta način.
Odvetnika za obsodbo bi lahko bolje imenovali eminentni odvetnik na področju. Marsikje po svetu ga lahko omenjajo s podobnimi izrazi, kot je odvetnik za proračunska sredstva. Čeprav bi se izraz odvetnik za obsodbo lahko smiselno uporabljal za odvetnike, ki delajo za vlado v primerih obsodbe, se pogosteje uporablja za opis zasebnega odvetnika, ki v takih primerih zastopa državljane proti vladi.
Odvetniki za obsodbo bodo verjetno zastopali državljane v treh osnovnih okoliščinah. Pogosto bo odvetnik za obsodbo poskušal pomagati državljanu, da prepreči obsodbo ali odvzem premoženja s strani vlade. Običajno to pomeni trditi, da vladni predlagani namen ni primeren za sklicevanje na eminentno domeno. Prav tako je precej običajno, da se odvetnik za obsodbo osredotoči na iskanje večje odškodnine za državljana tako, da zagovarja večji FMV za zadevno premoženje ali obresti.
Manj pogosto bo odvetnik za obsodbo zastopal državljana v tako imenovani obratni obsodilni tožbi. V takšni tožbi državljan, katerega premoženje je že obsojeno, vloži tožbo proti pristojni vladi za vrnitev premoženja. To običajno temelji na teoriji, da je bila prvotna obsodba neustrezno podprta z javnimi potrebami ali premalo kompenzirana pod FMV.
Omeniti velja, da se izraz »premoženje« običajno nanaša na zemljišče ali nepremičnine, lahko pa se nanaša tudi na osebno lastnino, kot je avto ali kladivo. Tudi ta izraz se lahko nanaša celo na intelektualno lastnino. Omeniti velja tudi, da se izraz »obsodba«, kot se uporablja tukaj, razlikuje od izraza, ki se uporablja za opis zaprtja zgradbe ali posesti zaradi varnostnih skrbi. Za slednje bi se bolj verjetno ukvarjal odvetnik za nepremičnine kot odvetnik za obsodbe.