Superkompenzacija je teorija športne znanosti, ki se osredotoča na povišano povečanje glikogena v mišicah. Teorija pravi, da ko se v mišicah sprostijo večje količine glikogena, se telo odzove z nenadnim padcem ravni glikogena, ki mu nato sledi povečana želja po ogljikovih hidratih. Ta veriga dogodkov omogoča telesu, da kompenzira nenadno povečanje mišičnega glikogena in vzpostavi ravnovesje.
Proces superkompenzacije naj bi sledil takoj po treningu, ko je telo utrujeno od stresa treninga. V tem času se naravni procesi v telesu sprožijo, da se povrne raven energije in kondicije, ki jo je posameznik imel pred pričetkom treninga, ter pripravi telo na še en krog treninga s povečanjem splošne ravni energije. Če posameznik začne z drugim krogom treninga, medtem ko je ta povečana raven energije prisotna, se telo postopoma prilagodi tej novi ravni in postane osnovna stopnja telesne pripravljenosti za telo v prihodnosti.
Dodatni trening v obdobju superkompenzacije naj bi bil veliko boljši za telo, kot če bi se trening nadaljeval, ko je telo še v fazi okrevanja. To je zato, ker se telo med okrevanjem preprosto skuša povrniti na enako raven energije, kot jo je poznalo pred zadnjim krogom treninga, zato trening ne bo povzročil opaznega povečanja osnovne telesne pripravljenosti posameznika. S čakanjem, da se obdobje okrevanja zaključi in se obdobje superkompenzacije začne, lahko posameznik postavi novo raven ali standard, ki je višji od prejšnjega nivoja telesne pripravljenosti ali energije. Tako športnik največ koristi od treninga požene v krajšem času.
Nekateri pristopi k superkompenzaciji vidijo ta pojav kot drugi del obdobja okrevanja, drugi pa ga vidijo kot popolnoma novo fazo v celotnem procesu vadbe. V vsakem primeru se superkompenzacija na splošno šteje za čas, ko se poveča mišična moč, skupaj z mišično maso. Zaradi tega si mnogi športniki in trenerji prizadevajo, da omogočijo enakomeren čas okrevanja, kar telesu omogoči vstop v fazo superkompenzacije, preden se izvede drugi krog vadbe. V kombinaciji s smiselno prehrano in razumnim programom vadbe lahko opazovanje tega napredovanja od začetne stopnje telesne pripravljenosti do stopnje superkompenzacije močno izboljša splošno počutje športnika in poveča sposobnost posameznika za tekmovanje v številnih športnih dogodkih. z večjo vzdržljivostjo.