Reiki je oblika duhovnega zdravljenja, ki izvira iz 20. stoletja na Japonskem. Ustvaril ga je budistični Sensei Mikao Usui, naj bi zdravil človeka z energijo, ki teče iz dlani praktikanta. Reiki se je v ZDA prebil po zaslugi dela Hawaya Takate, ki se je rodil na Havajih od japonskih staršev. Hawayo Takata je na enem od svojih obiskov na Japonskem preizkusila reiki in je verjela, da se je zaradi zdravljenja na koncu izognila trem operacijam. Leta 1937 je postala prva tujka, ki je prejela Reiki certifikat prve stopnje.
Ime dobesedno pomeni »duhovna/dušna energija«. Praktikanti verjamejo, da lahko Reiki pomaga odblokirati čustvene ali duhovne blokade, ki povzročajo bolezen. Namesto da se osredotoča na zdravljenje simptomov bolezni, deluje na vzroke. Z uporabo univerzalne življenjske energije lahko Reiki ozdravi človeka, tudi če izvajalec sam ne ve, kaj je narobe.
Med sejo Reikija bo praktik pacienta prosil, naj se uleže na mizo, potem ko si je slekel čevlje in nakit. Nato bo z rokami premikala po telesu osebe, ne da bi se ga dejansko dotaknila. Med postopkom se roka praktikanta običajno segreje, kar je znak, da energija teče skozi njo. Pomembno je omeniti, da energija, ki jo prejme, ne prihaja od praktikanta same; ona zgolj usmerja energijo vesolja. Nekateri ljudje, ki prvič izkusijo Reiki, imajo nanj močno čustveno reakcijo. To velja za normalno.
Ker Reiki deluje na energijo, včasih traja več obiskov, preden je mogoče opaziti ali občutiti razliko. Prav tako se pogosto pravi, da so rezultati subtilni in se razlikujejo od osebe do osebe. Vendar pa zdravniki verjamejo, da deluje za vsakogar in za vsako stanje.
Nekateri kritiki namigujejo na pomanjkanje znanstvenih dokazov, ki bi podprli Reiki. Čeprav je res, da ni nobenih študij, ki bi pokazale učinkovitost Reikija pri zdravljenju določenih zdravstvenih stanj, zdravniki poudarjajo, da ga je treba obravnavati kot dopolnilno obliko zdravljenja in ne kot nadomestilo za zdravniško oskrbo.