Trening ultramaratona je bistven za ljudi, ki želijo teči dirke na dolge proge, imenovane ultramaratoni. Običajno se ultramaraton lahko šteje za tek na kateri koli razdalji, daljši od maratona ali daljši od 26.2 km. Dobro uravnotežena prehrana in dober načrt treninga sta bistvena za ultramaratonski trening. Poleg tega sta pomembna dela ultramaratonskega treninga tudi ohranjanje uglašenosti s svojim telesom in trening z ustrezno opremo.
Brez dobre prehrane večina tekačev ne bo mogla opraviti tekov na dolge razdalje, povezanih z ultramaratoni. Prehrana tekača mora biti sestavljena iz različnih polnozrnatih žit, kot so rjavi riž, kvinoja in bulgur. Tekači morajo jesti tudi veliko sadja in zelenjave. Mnogi tekači na dolge proge poskušajo 60 odstotkov svoje prehrane sestaviti iz ogljikovih hidratov, 20 odstotkov maščob in 20 odstotkov beljakovin. Prav tako lahko poskušajo omejiti vnos soli, sladkorja in alkohola.
Na splošno je dober načrt ultramaratonskega treninga ključnega pomena za dokončanje dirke na dolge razdalje. Te načrte usposabljanja lahko najdete na spletnih straneh za dirke, tekaških klubih, revijah, knjigah in internetnih virih. Običajno bo oseba, ki trenira za ultramaraton, vsak teden tekla en dolg tek, dolg več kot štiri ure, pa tudi več krajših tekov. Ko bo trening napredoval, se bo razdalja dolgega in krajšega teka povečevala.
Drugi nasveti za ultramaratonski trening vključujejo tek po hribih in tek s prijateljem. Hribi so koristni za povečanje tekačeve moči, prijatelj pa lahko med dolgimi teki nudi moralno podporo ali spodbudo. Občasno bo morda moral tekač analizirati svojo hojo, da se prepriča, da med tekom ne pomika z nogami. Z izpopolnjevanjem hoje se je mogoče izogniti poškodbam.
Poslušanje svojega telesa je eden najboljših nasvetov za ultramaratonski trening. Če del telesa začne boleti, je najbolje, da poskusite ugotoviti, zakaj ga boli, in odpravite težavo. Včasih je težavo mogoče popraviti s spremembo prestave. V drugih primerih bo morda potreben fizioterapevt ali zdravnik, da odpravi bolečino.
Ultramaratonci morajo biti pozorni tudi na znake višinske bolezni, kot so glavobol, utrujenost, slabost in zmanjšan apetit, še posebej pri teku na visoke višine. S počasnim prilagajanjem na nadmorsko višino in ohranjanjem hidracije se lahko izognemo višinski bolezni. Če se tekač sooča z višinsko boleznijo, bo morda potreboval počitek ali zdravniško intervencijo.
Velikokrat se je težavam, povezanim z ultramaratonskim treningom, mogoče izogniti z uporabo ustrezne opreme. V večini primerov ultramaratonci potrebujejo naglavne svetilke, hidratacijske pakete in hrano. Morda bodo potrebovali tudi preobleko, dodatne čevlje in mazivo, da preprečijo drgnjenje. Z analizo poti bodo nekateri tekači lahko ugotovili, katera oprema je najbolj pomembna za njihov trening. Na primer, pot, ki se vzpenja v gore, lahko zahteva, da tekač prinese jakno in gamaše.