Jet pack je naprava, ki jo nekdo nosi in ustvarja dovolj potiska v sistemu, ki je nekoliko podoben reaktivnim motorjem, da se lahko dvigne s tal in poleti. Ta potisk leta je mogoče ustvariti na več načinov, čeprav tradicionalni “jet” uporablja gorivo za pogon ventilatorjev, ki omogočajo vzlet. Novejše različice pogosto uporabljajo vodikov peroksid in katalitično reakcijo za ustvarjanje toka segrete pare, ki zagotavlja potisk. Jet pack je običajno nepraktična naprava, saj ni le izjemno nevaren, ampak se zanaša na majhne zaloge goriva, ki ne morejo omogočiti daljšega leta.
Osnovna ideja jet pack je samostojna enota, ki jo lahko nosi in upravlja posamezna oseba, kar uporabniku omogoča letenje. V resnici pa je bil ta koncept precej težko doseči in tudi z napredkom tehnologije ostaja večinoma nepraktičen. Obstaja več različnih oblik, v katerih je mogoče zamisliti in oblikovati jet pack, čeprav običajno vključuje raketni paket, ki ga nosi operater na hrbtu, z različnimi funkcijami in kontrolami za prilagajanje letenja. Večina teh naprav uporablja pas, ki zagotavlja, da paket ostane varen na upravljavcu, nekatere pa vključujejo velik okvir, v katerega se operater prilega.
Takšni modeli so zelo nevarni. Med delovanjem ne proizvajajo le ogromne količine toplote, temveč ustvarjajo tudi možnost smrtonosne eksplozije zaradi okvare motorja ali trka. Ta vrsta jet pack zahteva tudi veliko goriva, ki ga mora nositi ali nositi upravljavec.
Novejši modeli jet pack so uporabljali vodikov peroksid namesto bencina ali drugih vrst goriva. Sam po sebi je peroksid precej varen in ni nagnjen k eksplozijam. Ko se peroksid vnese v nekatere snovi, kot so srebro in druge plemenite kovine, preide v katalitično reakcijo, ki ne zahteva toplote in proizvaja ogromno energije. Ta energija je v obliki pregrete pare, ki jo je mogoče usmeriti v “pospeševalce”, ki uporabljajo paro za odganjanje uporabnika s tal.
Obstajajo celo modeli jet pack, ki uporabljajo vodo, običajno prek sistema, ki je vezan na jezero ali ocean, ki potegne vodo v napravo in jo nato uporabi za pogon. Ti sistemi so veliko bolj rekreacijske narave in nimajo vojaških ali drugih aplikacij. Naprednejši dizajni so uporabljali tudi krila, ki omogočajo reaktivno ali drugo pogonsko metodo, da uporabnika spravi s tal in zagotovi zagon, nato pa uporabi krila za drsenje za dolgotrajen let.