Sistem za podporo odločanju (DSS) pomaga ljudem priti do odločitve, tako da ljudem daje ustrezne informacije in predlagan odgovor; čeprav je to lahko koristno, obstaja več pomanjkljivosti. Ena od pomanjkljivosti sistemov za podporo odločanju je, da lahko uporabniku preprečijo razmišljanje in lahko spodbujajo kognitivno pristranskost. Uporabniki so lahko preobremenjeni z informacijami, kar zmanjša učinkovitost odločanja. Če gre odločitev narobe, lahko nekateri uporabniki odgovornost prenesejo na DSS, namesto da bi krivili sebe. Tudi programi DSS brez dovolj podatkov se lahko napačno odločajo, ker ne razumejo v celoti situacije.
Večina uporabnikov DSS je profesionalnih menedžerjev ali odločevalcev, ki so usposobljeni, da se ne zanašajo na programe DSS, saj je program namenjen le pomoči pri odločanju. Nekateri uporabniki so morda nagnjeni k temu, da veliko zaupajo DSS, ker lahko računalnik gleda na dejstva brez pristranskosti. To lahko pride do skrajnosti in uporabniki lahko prenehajo razmišljati in se raje odločijo, da bodo zaupali izključno računalniku. Čeprav je to ena od pomanjkljivosti sistemov za podporo odločanju, je druga ta, da lahko uporabniki ustvarijo kognitivne pristranskosti. Na primer, intuitiven in dojemljiv mislec lahko po interakciji z DSS postane pretirano obsojen in realen.
Ko uporabniki iščejo odločitev pri DSS, program pogosto daje uporabnikom informacije v podatkovnih bazah in grafih, ki pomagajo podpreti odločitev. Običajno, če so informacije lahko prebavljive, bo to uporabnikom pomagalo pri sprejemanju informiranih odločitev, saj bodo poznali vsa dejstva in podatke, shranjene v bazi podatkov DSS. Hkrati je lahko preobremenjenost z informacijami ena od slabosti sistemov za podporo odločanju. Če DSS zagotavlja velike baze podatkov, ki jih berejo ure ali dni, potem uporabniki porabijo več časa za pregledovanje dejstev in si prizadevajo zapomniti vse informacije, namesto da bi se odločali. Poleg preobremenitve informacij lahko to zmanjša učinkovitost odločanja.
Brez DSS lahko oseba, ki se napačno odloči, krivi samo sebe; to običajno povzroči, da oseba razume, kaj je šlo narobe pri odločitvi, zato se lahko v prihodnosti bolje loti podobne situacije. Programi DSS lahko nadomestijo to odgovornost, še posebej, če uporabnik programu nenavadno zaupa. Namesto da bi krivdo pripisal sebi, lahko uporabnik krivi DSS. Osebna rast, ki bi lahko nastala zaradi razumevanja slabe odločitve, lahko namesto tega povzroči, da se uporabnik nauči, kako kriviti računalnik za morebitne pomanjkljivosti pri odločanju.
Tako kot ljudje tudi DSS potrebuje informacije za sprejemanje točnih in premišljenih odločitev. Če je DSS nov ali ima majhno ali netočno bazo podatkov, je lahko nagnjen k netočnosti. Če DSS ne razpolaga z vsemi specifičnimi informacijami, potrebnimi za odločitev, sistemu ne bi smeli popolnoma zaupati, ker so kakršne koli odločitve ali predlogi lahko zelo napačni. To postane še ena izmed večjih pomanjkljivosti sistemov za podporo odločanju.
SmartAsset.