Katere so različne vrste mednarodne trgovine?

Mednarodna trgovina je preprosto izmenjava storitev in blaga prek različnih geografskih meja. Vrste mednarodne trgovine vključujejo medpodjetniško trgovino, trgovino znotraj panog, trgovino znotraj podjetij, medpanožno trgovino. Vse te vrste mednarodne trgovine vključujejo uvoz ali izvoz blaga in storitev. Edina razlika je obseg in metode, v katerih se uporabljajo različni posli.

Ena vrsta trgovine, ki je vključena v vrste mednarodne trgovine, je trgovina znotraj panoge, pri kateri uvozniki uvažajo blago, ki je podobno tistemu, ki je proizveden v državi. Primer te vrste prodaje je mogoče videti pri uvozu avtomobilov. Praktično vsaka država, ki proizvaja avtomobile, uvaža tudi druge vrste avtomobilov iz drugih držav.

V trgovini znotraj podjetja je mednarodna trgovina omejena na različna orožja ali hčerinske družbe večnacionalne družbe. Korporacija je lahko franšiza ali pa je preprosto velika organizacija z mednarodnimi prodajnimi mesti. Medpodjetniška trgovina poteka med različnimi vrstami podjetij, ki proizvajajo različne vrste blaga. To vrsto trgovine lahko opazimo v primeru dobavitelja surovin in podjetja, ki uvaža surovine, ki ima sedež v drugi državi.

Medpanožna trgovina se nanaša na način trgovanja, pri katerem strani iz dveh držav izmenjujeta blago, ki ni proizvedeno v nobeni državi. Na primer, država, ki ima nafto, lahko izvaža nafto v državo, ki nima naftnih nahajališč in kot taka ni sposobna proizvajati nafte. Namembna država lahko nato izvaža jabolka v državo proizvajalko olja. Država proizvajalka nafte morda nima pravega vremena za rast jabolk. V tem primeru je med državama prišlo do medpanožne trgovine, saj so bili predmeti, ki so bili izmenjani, predmeti, ki jih ni bilo mogoče izdelati ali izdelati v nobeni državi. Včasih lahko razlogi, zakaj države ne morejo izdelati artiklov, vključujejo pomanjkanje tehnične sposobnosti za proizvodnjo izdelka ali pomanjkanje surovin.

Čeprav so v vrste mednarodne trgovine vključeni predvsem materialni predmeti v medpanožni trgovini, so vključeni tudi nematerialni predmeti, kot so spretnosti in storitve. Država A bi lahko na primer zaposlila strokovnjake iz države B, ki bi jim pomagali oblikovati in zgraditi sistem podzemne železnice. Država B bi lahko zaposlila tudi kvalificirane kmetijske delavce iz države A, ki bodo prišla, in jim pomagala pri izvajanju učinkovitega kmetijskega namakalnega sistema. V tem primeru je prišlo do medsebojnega trgovanja z veščinami.

SmartAsset.