Trgovinski presežek je stanje, v katerem ima država pozitivno trgovinsko bilanco z drugimi državami. Države, ki uživajo trgovinski presežek, več denarja pritekajo kot odhajajo. To vključuje tako denar za izdelke, ki jih država izvaža, kot denar, ki ga porabijo tuji obiskovalci v državi. Ko ima država trgovinski presežek, ima večji nadzor nad lastno valuto.
Izvoz vključuje blago in storitve, proizvedene v državi in prodane v eno ali več drugih državah. Izvoz države je višji od uvoza. Trgovinska bilanca je razlika med vrednostjo izvoza in uvoza v določenem časovnem obdobju. Pozitivno saldo je presežek, negativno stanje pa trgovinski primanjkljaj.
Trgovinski presežek kaže, da je povpraševanja po izvozu države večje kot po tujih izdelkih in storitvah. V državi je torej višja stopnja zaposlenosti in višji življenjski standard. Pozitivna trgovinska bilanca ima pomembno vlogo pri gospodarski rasti katere koli države.
Presežek v menjavi blaga in storitev ne vpliva le na raven zaposlenosti znotraj države, ampak vpliva tudi na raven cen in inflacijo v njenem gospodarstvu. Ker se povpraševanje po blagu in storitvah v državi povečuje, proizvajalci povečajo svojo proizvodnjo, da bi zadostili povečanemu povpraševanju. To pa ustvarja dodaten dohodek, ki povečuje rast gospodarstva države. Ko gospodarstvo raste, se proizvodnja oziroma bruto domači proizvod poveča in državljani si lahko privoščijo dražji življenjski slog.
Povečanje trgovinskega presežka ima pomanjkljivosti. Povečanje neto izvoza bo prisililo proizvodnjo, da bo zadovoljila tuje povpraševanje s povečanjem povpraševanja po delovni sili ter blagu in storitvah. Povečano povpraševanje bo povečalo stroške plač in surovin, kar poveča stroške proizvodnje. To vodi do povišanja maloprodajnih cen blaga in storitev. Zato, ko se trgovinski presežek povečuje, se povečuje inflacija.
Trgovinski primanjkljaj ima zaviralni učinek na gospodarstvo, saj upočasnjuje rast in povečuje brezposelnost, saj se povpraševanje po delavcih zmanjšuje. Ali ima primanjkljaj negativen ali pozitiven učinek, je odvisno od tega, kdo je prizadet. Povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja je na primer lahko dobro z vidika posameznega potrošnika, ker bi na koncu za blago plačeval nižje cene. Vendar bi to negativno vplivalo na proizvajalce in plače.
Drugo merilo trgovinskega presežka in trgovinskega primanjkljaja je, kako sta povezana s poslovnim ciklom znotraj gospodarstva. Če se država znajde v močni ekspanziji, je ena od strategij več uvoziti in zagotoviti večjo cenovno konkurenco. To omejuje inflacijo in zagotavlja bolj raznoliko ponudbo blaga in storitev, kot je običajno na voljo. Po drugi strani pa bi gospodarstvu v času recesije bolje služilo, če bi več izvozilo, s čimer bi ustvarilo več povpraševanja in več delovnih mest.
SmartAsset.