Razmerje med človeškim kapitalom in izobraževanjem je v tem, da izobraževanje bistveno izboljša pojem človeka kot kapitala ter njihovo gospodarsko in produktivno proizvodnjo. Človeška bitja se štejejo za kapital v smislu, da ustvarjajo dohodek in druge vrste potrebnih rezultatov tekom svojega življenja. Ta koncept je mogoče primerjati z drugimi oblikami naložb in sredstev, kot so proizvodni obrati in proizvodna podjetja, ki se prav tako štejejo za kapital, ki lahko sčasoma prinaša dobre donose.
Izobraževanje je naložba v ljudi, ki je lahko v različnih oblikah. Lahko je v obliki učenja poklica ali pridobitve diplome, lahko je v obliki seminarjev in delavnic, lahko pa je v obliki programov osebnega razvoja, namenjenih izboljšanju osebnih veščin. Bistvo in povezava med človeškim kapitalom in izobraževanjem je dejstvo, da izobraževanje izboljšuje ekonomsko in produktivno vrednost posameznika.
V ožjem smislu se kapital, uporabljen za ljudi, nanaša na tiste dejavnike, ki izboljšujejo njihovo vrednost in vrednost. Ti dejavniki vključujejo usposabljanje računalniških veščin, usposabljanje v razredu in različne oblike neformalnega usposabljanja. Kapital se lahko nanaša tudi na vladne izdatke za bolnišnice in razvoj zdravstvenega sistema. Ti vidiki izboljšujejo človeško produktivnost na enak način, kot proizvodni obrati izboljšujejo proizvodnjo blaga. Razlika je v tem, da je proizvodne obrate mogoče ločiti od lastnikov in navesti kot ločen kapital, medtem ko usposabljanja, ki ga pridobi oseba, ni mogoče ločiti od osebe.
Drug način gledanja na koncept človeškega kapitala in izobraževanja je preučitev učinka, ki ga ima človeška produktivnost na bruto domači proizvod (BDP) države. BDP se pogosto uporablja kot merilo gospodarskega stanja v državi. Države z visokim BDP imajo pogosto dobro usposobljeno in izobraženo delovno silo. Imajo tudi dobre zdravstvene modele, ki izboljšujejo zdravje in pričakovano življenjsko dobo njihovih delavcev. To ponazarja, da človeškega kapitala in izobraževanja ni mogoče ločiti od gospodarskega razvoja naroda.
Izobraženi posamezniki ne morejo samo prispevati več h gospodarstvu naroda, zaradi višjih dohodkov so sposobni tudi več porabiti. Na BDP vplivajo učinki povpraševanja po blagu in storitvah glede na ponudbo. Tako bodo ljudje, ko bodo izobraženi, imeli več denarja, s katerim bodo zahtevali več dobrin in posledično se bo BDP povečal.
SmartAsset.