Konkurenčni benchmarking je strategija primerjave izdelkov, odnosov z javnostmi in drugih značilnosti določenega podjetja s konkurenti. To vrsto primerjave izvajajo številni posamezniki in podjetja, bodisi kot sredstvo za ustvarjanje načrtov za učinkovitejšo konkurenco na trgu ali za zagotovitev blaga in storitev najbolj zanesljivega prodajalca in po najboljši možni ceni. Ker se okoliščine lahko sčasoma spremenijo, je postopek konkurenčnega primerjalnega preizkušanja v teku in ga nikoli ni mogoče šteti za dokončanega.
Pri podjetjih, ki želijo zavzeti večji delež potrošniškega trga, je konkurenčno primerjalno analizo bistvenega pomena za razumevanje, kako se trenutna linija izdelkov primerja s podobnimi izdelki, ki jih ponujajo druga podjetja. Ideja je primerjati te izdelke na podlagi več dejavnikov, vključno s ceno, kakovostjo in obsegom uporabe. S tovrstnimi primerjavami je mogoče ugotoviti, kje trenutna linija izdelkov ponuja ugodnost, ki je ne ponuja konkurenca, ali morda prepoznati kakšno potrebo potrošnika, ki je ne zadovoljuje noben izdelek, ki je trenutno na trgu. Primerjalne točke so lahko tudi finančna stabilnost, vodenje in splošne kadrovske politike. Zbrane podatke je mogoče uporabiti za ustvarjanje trženjskih kampanj, ki opozarjajo na edinstvene prednosti izdelka, ali celo za ustvarjanje neke vrste dodane vrednosti liniji izdelkov, da bi jo razlikovali od konkurence.
Za posameznike ali podjetja, ki iščejo prodajalce za različno blago ali storitve, postopek konkurenčnega primerjalnega preizkušanja vključuje primerjavo ponudbe dveh ali več potencialnih ponudnikov. Kot pri večini poslovnih poslov je tudi cena pomembna primerjalna točka. Poleg stroškov je ključnega pomena za postopek tudi primerjava kakovosti posameznega izdelka, ocena podpore strankam, ki jo ponuja vsak dobavitelj, in ugotavljanje, kdo ponuja najboljše pri načinu opravljanja storitev. V mnogih primerih bo pod drobnogledom tudi tehnologija, ki jo uporabljajo dobavitelji za zagotavljanje želenega blaga ali storitev. Končno se bo kot logična izbira pojavil en potencialni prodajalec in lahko se vzpostavi delovni odnos med stranko in izbranim prodajalcem.
Postopek konkurenčnega primerjalnega preizkušanja se ne konča, ko se izvede prvi krog primerjave. Številna podjetja še naprej uporabljajo ta osnovni koncept kot sredstvo za ugotavljanje, kaj se je morda spremenilo od zadnje primerjave. Tekoča primerjava je lahko zelo strukturirana in formalna ali pa se izvaja na bolj priložnosten in neformalen način.
SmartAsset.