Veščine organizacijskega vedenja ali OB veščine so sposobnosti in osebnostne lastnosti, povezane s posameznimi in institucionalnimi organizacijami, in so zelo pomembne v številnih delovnih okoljih. Zlasti ljudje na vodstvenih položajih morajo imeti na splošno dobre organizacijske sposobnosti za učinkovito upravljanje ljudi, projektov in virov. Veščine, kot so priprava, komunikacija in upravljanje časa, so bistvene za organizacijo in so zato dragocene v številnih delovnih okoljih. To velja tako v velikem kot v majhnem obsegu – posamezen zaposleni potrebuje takšne veščine, da učinkovito upravlja svoj čas in vire, tako kot jih vodja potrebuje za organizacijo projektov, ljudi in virov v večjem obsegu. Posamezniki, ki nimajo organizacijskih veščin vedenja, so ponavadi neorganizirani in neusposobljeni za upravljanje časa in virov, zato se lahko slabo prilegajo številnim delovnim okoljem.
Številne najpomembnejše organizacijske vedenjske veščine spadajo v široko kategorijo »upravljanja časa«. Organiziranje in upravljanje porabe časa je nujno potrebno za uspeh projektov v šoli, službi in mnogih drugih okoljih. Pri vsakodnevni organizaciji načrtov in projektov, pa tudi v daljših časovnih okvirih, je treba vedno upoštevati roke, konkurenco in druge časovno občutljive dejavnike. Spretnosti organizacijskega vedenja, povezane z upravljanjem časa, vključujejo tudi sposobnost prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam, na primer, ko en del projekta traja dlje, kot je bilo pričakovano. Sposobnost nenehne analize razpoložljivih virov, časovnih in fizičnih, ter njihove najboljše možne uporabe so zelo pomembne organizacijske vedenjske veščine.
Upravljanje virov je še ena pomembna kategorija organizacijskih veščin. V službi, šoli in številnih drugih okoljih so ljudje na vseh ravneh pozvani, da organizirajo vire, vključno z osnovnim pisarniškim materialom, surovinami in ekipami delavcev. Te vire je treba pravilno organizirati in uporabljati, če želimo od njih pridobiti največjo možno korist. Slaba organizacija pogosto vodi v zapravljanje, kar lahko stane čas, denar in druge pomembne vire.
Čeprav se o njih najpogosteje razpravlja v zvezi s poklicno uspešnostjo, so organizacijske vedenjske sposobnosti pomembne tudi v osebnem življenju. Spretnosti organizacijskega vedenja, povezane z upravljanjem časa, na primer, lahko določijo, koliko časa nekdo porabi za igranje video iger in gledanje televizije, namesto da bi opravljal produktivno delo. Prav tako lahko organizacijske vedenjske veščine upravljanja virov predstavljamo v smislu upravljanja denarja; tisti, ki nimajo takšnih veščin, lahko porabijo preveč denarja, ne da bi bili dovolj pozorni na to, koliko dejansko zaslužijo, ali pa neustrezno uporabljajo kredit. Ustvarjanje in ohranjanje takšnih veščin je zato bistvenega pomena tako za osebno kot poklicno življenje.
SmartAsset.