Tržna struktura se nanaša na naravo trga in preučuje njegove značilnosti, vključno s strankami, stroški in konkurenco. Na splošno so trgi razdeljeni na štiri vrste struktur: oligopol, monopol, monoponija in popolna konkurenca. Monopol, oligopol in monoponija so vrste nepopolne konkurence, ki obstajajo v nasprotju s popolno konkurenčno tržno strukturo. Tržne strukture uporabljajo tržniki in ekonomisti za napovedovanje gospodarske prihodnosti podjetja ali trga.
Popolno konkurenco lahko imenujemo tudi čista konkurenca. Popolno konkurenčno okolje naj bi bilo tisto, ki ustvarja najnižjo ceno za potrošnika. V popolnem sistemu konkurence lahko vsak trgovec brezplačno vstopi na trg. Obstaja veliko kupcev in prodajalcev, ki ponujajo v bistvu isti izdelek, ki se vpletajo v cenovne vojne in poskušajo potrošniku ponuditi najnižjo ceno.
Oligopol je tržna struktura, ki vključuje relativno majhno število prodajalcev na trgu, ki lahko nadzorujejo ceno svojega blaga. Ko oligopol povzroči dogovarjanje ali tajne posle med sodelujočimi podjetji, je lahko rezultat nadzor nad cenami. Primer dobro znanega oligopola bi bila bencinska industrija, v kateri le nekaj podjetij prevladuje na trgu in ima možnost dogovarjanja za nadzor cen. Oligopol običajno nastane bodisi zato, ker so stroški vstopa v podjetje visoki ali ker bogati konkurenti prevladujejo na trgu z velikim proračunom za promocijo izdelka.
Monopol je tržna struktura, v kateri ima eno podjetje ves trg ali skoraj ves trg. Čeprav se pogosto obravnava kot pogoj prisilne tržne strukture, ni nujno, da je monopol vedno posledica neugodnih konkurenčnih praks; včasih se lahko zgodi samo od sebe. Ko pride do monopola, ker so vsi drugi, ki dobavljajo izdelek ali storitev, prenehali poslovati, se to imenuje naravni monopol. Monosponija je tržno stanje, v katerem obstaja en kupec z več možnostmi, ki ponujajo isti izdelek ali storitev. V teh primerih ima kupec večjo moč, ker je posel za prodajalca ključnega pomena.
Spremembe v tehnologiji in poslovanju lahko spremenijo tržno strukturo industrije. Oligarhični trg, na katerem se nahaja glasbena industrija, je doživel preobrazbo s prihodom domačih računalnikov s preprosto tehnologijo snemanja v kombinaciji z razvojem interneta. Prej so visoki stroški snemalne opreme ter razvoja in promocije dali glasbeni industriji nadzor nad glasbenim trgom. Z novo, cenejšo tehnologijo lahko internetno podkovana snemalka z nekaj dodatnega denarja zdaj ustvari bazo oboževalcev in dobi denar za svoje delo brez pomoči založbe ali pogodbe.
SmartAsset.