Kaj je uporabna mikroekonomija?

Mikroekonomija izhaja iz grškega izraza “mikro”, kar pomeni “majhen”, in ekonomije, matične discipline. Podspecialnost ekonomije je tista, ki si prizadeva razumeti, kako se posamezniki, gospodinjstva ali potrošniki ter podjetja ali proizvajalci odločajo za razporeditev svojih omejenih virov in kako do teh odločitev pridejo na racionalen način. Uporabna mikroekonomija je preprosto uporaba mikroekonomskih konceptov za razumevanje vedenja proizvajalcev in kupcev. Večji dvojnik, makroekonomija, je najbolj znan po tem, da obravnava vsoto vseh gospodarskih dejavnosti v državi, torej se ukvarja s celotnim bogastvom naroda.

V uporabni mikroekonomiji si disciplina prizadeva razumeti vedenje podjetij in posameznih potrošnikov kot načrt ekonomsko motivirane potrošnje v večjem obsegu. Navsezadnje prioritete in želje končnih potrošnikov določajo, kaj bodo kupili, in ko bodo dosegli kritično maso, vplivajo na to, kaj se bo proizvedlo in kateri viri bodo porabljeni. Na primer, če gospodinjstva in končni potrošniki želijo hamburgerje, bodo restavracije izdelovale hamburgerje in kupovale surovine za njihovo izdelavo. Po drugi strani se bodo kmetje spodbujali k reji govedi in bodo uporabili sredstva, potrebna za zapolnitev povpraševanja.

Zakon o ponudbi in povpraševanju je srce uporabne mikroekonomije. Vsi drugi dejavniki ostanejo nespremenjeni, bo zvišanje cene zmanjšalo povpraševanje, ker si nekateri kupci zadevnega izdelka ne bodo več mogli privoščiti. Če se cene dovolj dvignejo, na trg vstopi več proizvajalcev, ki so navdušeni nad možnostjo večjih prihodkov. Konec leta 2011 se je na primer zlato v nekaj tednih podvojilo, deloma zaradi gospodarske negotovosti na obeh straneh Atlantika. Zaradi tega se splača odpreti prej mirujoče rudnike in celo iskanje plemenite kovine bi lahko ponovno vzniknilo.

Uporabljeni mikroekonomski modeli povsem upravičeno predpostavljajo, da imajo množični trgi dovolj dohodka za živila in celo za nekatere diskrecijske nakupe. Konec leta 2011 pa so Združene države in industrializirane države evrskega območja že četrto leto zapored obremenjevale počasna gospodarstva. Vlade so bile ujete med potrebo po obvladovanju nenehnih primanjkljajev neosocializma in željo, da bi jih videli kot pomoč tako proizvajalcem kot potrošnikom. To ne pomeni, da je mikroekonomija zatajila oblikovalcem politik. Navsezadnje so ljudje še naprej jedli, pili, se igrali in potovali, čeprav morda bolj previdni.

SmartAsset.