Kako se določi nacionalna stopnja brezposelnosti?

Urad za statistiko dela (BLS), oddelek Ministrstva za delo Združenih držav Amerike, vsak mesec izda nacionalno stopnjo brezposelnosti, ki navaja skupno število oseb in odstotek brezposelne civilne delovne sile v preteklem mesecu. Za pridobitev teh številk vlada izvaja nacionalno mesečno raziskavo trenutnega prebivalstva (CPS), ki jo sestavlja vzorec približno 110,000 oseb v približno 60,000 gospodinjstvih. Vsak mesec med tednom, ki vsebuje 12. dan v mesecu, anketarji iz Urada za popis zbirajo podatke iz vsakega gospodinjstva, vključno s seznamom članov gospodinjstva, datumi rojstva, spolom, raso, etnične pripadnostjo in izobrazbeno ravnjo. Izpraševalec zbere tudi podatke o delovnem statusu vsakega člana gospodinjstva, starejšega od 16 let, in ga razvrsti v eno od treh razvrstitev, zaposlenega, brezposelnega ali nedelujočega. Po zbiranju informacij urad ekstrapolira in uteži številke glede na raso, spol, etnično pripadnost, starost in prebivališče, da odraža razmerja, ki jih najdemo v vseh Združenih državah, iz katerih agencija izpelje nacionalno stopnjo brezposelnosti.

Census Bureau skrbno izbere vsako enoto CPS, da zagotovi reprezentativno navzkrižno vzorčenje celotne populacije Združenih držav (ZDA). Potem ko je ZDA razdelila na približno 2,025 geografskih razdelkov, agencija izbere 824 območij za vključitev v vzorec, pri čemer poskrbi, da zajema vse zvezne države, pa tudi široko paleto industrij, kmetij, podeželskih in mestnih okolij. Vsako gospodinjstvo v vzorcu zagotavlja informacije štiri zaporedne mesece, nato osem mesecev izključi vzorec in ponovno vklopi vzorec še štiri mesece, s čimer zagotovi primerljive podatke s prejšnjim letom. V katerem koli mesecu se spremeni 25 odstotkov gospodinjstev v CPS, medtem ko 75 odstotkov vzorca zagotavlja nacionalno stopnjo brezposelnosti, primerljivo s prejšnjim mesecem, približno 50 odstotkov pa primerljivo s prejšnjim letom. Mesečna nacionalna stopnja brezposelnosti ima 90-odstotno natančnost z mejo napake 0.04 odstotne točke.

Računalniki BLS strogo razlagajo in dodeljujejo klasifikacije delovne sile vzorčenih posameznikov. Oseba je zaposlena, če je v vzorčnem tednu sploh opravljala katero koli delo, ne glede na to, ali je delo začasno, krajši delovni čas ali polni delovni čas, plačano ali neplačano. Ta oznaka vključuje tudi delavke, ki v vzorčnem tednu niso delale, imajo pa delovna mesta, na primer tiste na porodniškem dopustu, dopustu, bolniškem dopustu in stavki. V to kategorijo spadajo tudi neplačani delavci, ki prispevajo vsaj 15 ur službe za družinsko podjetje. Institucionalizirane osebe, kot so zaporniki in vojaško osebje, niso vključene v podatke o zaposlenosti.

Med brezposelnimi, iz katerih je izdelana nacionalna stopnja brezposelnosti, so tisti, ki so trenutno brezposelni, a so na voljo za delo. Za izpolnjevanje definicije brezposelne osebe mora posameznik štiri tedne pred vzorčnim tednom aktivno iskati delo. Aktivno iskanje zaposlitve lahko vključuje stik z agencijo za zaposlovanje, vzpostavitev stika ali razgovor s potencialnim delodajalcem, posredovanje življenjepisov in odgovarjanje na oglase za delo. BLS v to kategorijo razvršča tudi delavce na začasnem dopustu ali odpuščanju. Ta opredelitev ne vključuje malodušnih brezposelnih delavcev, ki se v zadnjih štirih tednih niso ukvarjali z aktivnim iskanjem zaposlitve.

Osebe brez zaposlitve, ki trenutno ne iščejo dela, sodijo v oznako »ne v delovni sili«. V to kategorijo lahko spadajo mati, ki ostane doma, invalidna oseba ali malodušni delavec z dolgotrajno brezposelnostjo. Tisti posamezniki, ki so iskali zaposlitev v zadnjih 12 mesecih, so nadalje označeni kot »mejno povezani z delovno silo«. Ker BLS posameznika uvršča le v eno kategorijo, biro daje prednost vsaki obliki delovne dejavnosti. Na primer, brezposelna učiteljica, ki dela s krajšim delovnim časom v franšizi hitre prehrane, se šteje za zaposleno, čeprav se meni, da je resno podzaposlena.

SmartAsset.