Produktivnost virov se nanaša na količino proizvoda ali dohodka, ki ga ustvari določen vir. Ta vir je lahko posameznik ali skupina posameznikov, stroj ali celoten proizvodni obrat, odvisno od referenčnega okvira. Produktivnost virov se že dolgo uporablja v tradicionalnih poslovnih modelih za določitev območij z nizko produktivnostjo in območij, ki bi morda zahtevala povečanje, da bodo še naprej delovali na trenutni ali višji ravni produktivnosti.
Ko se uporablja v splošni poslovni praksi, je določanje produktivnosti virov večplasten proces. Upošteva količino dela, ki jo opravi vsaka enota dela, in to število primerja z najnižjo sprejemljivo in povprečno ravnjo proizvodnje, da zagotovi, da delavec ustvari dovolj proizvodnje, da upraviči stroške njegove zaposlitve. Prav tako meri produktivnost delavcev, da zagotovi, da noben zaposleni ne proizvede več proizvodnje, kot je razumno mogoče proizvesti, ne da bi zanemarili nadzor kakovosti ali varnostne procese. To metodologijo lahko nato uporabimo za skupino delavcev, kot je oddelek, da se zagotovi, da skupina kot celota izpolnjuje standarde produktivnosti brez tveganja poškodb ali napak.
Isti postopek se uporablja za stroje. Na primer, če ima podjetje tri tiskarske stroje, bo spremljalo produktivnost vsakega stroja. Če je dela dovolj, da bo vsak stroj deloval polovico časa, bi lahko podjetje razmislilo o prodaji ene stiskalnice, ker bosta drugi dve zadostni za zadovoljevanje trenutnih potreb in še vedno ostane čas za dodatno delo. Nasprotno, če vsak stroj deluje 22 ur na dan in proizvajalec priporoča, da teče največ 18 ur na dan, je morda čas, da kupite drugo stiskalnico.
Podobno metodologijo je mogoče uporabiti za oceno produktivnosti virov celotnih obratov ali operacij. Če ima proizvajalec tri tovarne in dva od njih ne proizvedeta dovolj blaga, da bi pokrila stroške njihovega delovanja, se lahko podjetje odloči za zaprtje enega obrata in konsolidacijo poslovanja. Medtem ko ima družba takrat le dva obrata, opravlja enako količino poslovanja, vendar s približno dvema tretjinama prejšnje ravni stroškov.
Kadar se uporablja v zvezi z okoljskimi in trajnostnimi prizadevanji, ima produktivnost virov drugačen pomen. Skrb zdaj ni le za doseganje izhodnih količin, temveč tudi za vrednotenje vpliva enote dela, pa naj bo to človek ali stroj, na okolje. To je mogoče izmeriti v smislu porabe energije, pa tudi proizvodnje stranskih produktov, nevarnih odpadkov ali drugih onesnaževal.
SmartAsset.