Oglaševanje s kodo Quick Response (QR) se nanaša na vrsto tehnologije, ki tržnikom in proizvajalcem omogoča, da kodo postavijo na strateška mesta, kjer jo lahko dosežejo tisti, ki imajo pametne telefone ali nekakšen čitalnik, ki je posebej namenjen dekodiranju QR kod. Ta vrsta tehnologije je tista, ki od zainteresiranih strani zahteva, da se približajo kodam, ki so običajno nameščene tam, kjer ima ciljna demografska skupina dostop do njih, da z ustreznimi napravami skenira črtne kode ali naredi posnetek. Kot marketinška strategija ponuja sprejetje oglaševanja s kodo QR nekaj prednosti v vse bolj tehnološko podkovani dobi, ko se zdi, da se vse premika s hitrim tempom. Po drugi strani pa uspeh oglaševanja s kodo QR ovirajo tudi številni dejavniki, ki vključujejo napačno uporabo tega oglaševalskega procesa in napačno domnevo tržnikov, da se večina prebivalstva sploh zaveda, da tovrstna tehnologija sploh obstaja.
Oglaševanje s QR kodo je mogoče najti na najrazličnejših mestih in ni omejeno le na eno obliko oglaševalskega medija. Kot take lahko QR kode najdemo na knjigah, nalepkah za steklenice vina, nalepkah za oblačila, panojih in celo na oglasih na premikajočih se vozilih. Koda pri tovrstnem oglaševanju je običajno oblikovana tako, da ko je bila skenirana z ustrezno napravo, bo napravo, ki jo skenira, preusmerila na spletno mesto, ki je v lasti oglaševalca. Na primer, če potrošnik skenira kodo QR na steklenici vina s svojim pametnim telefonom, bo oseba najverjetneje usmerjena na spletno mesto, ki je v lasti proizvajalca vina, ki bi vsebovalo dodatne informacije, da vino proizvajalec želi deliti s potrošnikom.
Glavna težava oglaševanja s QR kodo je domneva takšnih proizvajalcev, da ima večina prebivalcev pametni telefon oziroma da vedo, kaj je oglaševanje s QR kodo. Oglasi običajno samo prikazujejo kode brez nadaljnjih razlag o njihovem pomenu ali o tem, kaj lahko občinstvo naredi, da bi dostopalo do njih, kar ima za posledico dejstvo, da veliko ljudi nima pojma o pomenu kod in se ne more povezati . Oglaševalci lahko naredijo tudi napako, če kode postavljajo na območja, ki jih potrošniki preprosto ne morejo doseči, na primer na avtobuse, ki so nenehno v gibanju.
SmartAsset.