Cikel prstana, ki se v celoti imenuje Der Ring des Nibelungen ali Nibelungov prstan v angleščini, je sklop štirih oper nemškega skladatelja in libretista Richarda Wagnerja, ki temelji na Sagi o Nibelungih. Gre za precej dolga dela, zasnovana za izvedbo zvečer in naslednje tri dni. Das Rheingold, The Rhinegold v angleščini, je prva uprizoritev in služi kot prolog. Die Walküre, Valkira v angleščini, se izvaja drugi dan. Tretji dan sledi Siegfried, četrti dan pa Götterdämmerung ali Somrak bogov v angleščini zaključi Cikel prstana.
Cikel prstana je bil sestavljen od 1869 do 1876 in je bil prvič izveden kot cikel 13., 14., 16. in 17. avgusta 1876 v Bayreuthu kot Festspielhaus. Prva popolna predstava v Veliki Britaniji je bila leta 1882 v Londonu, prva popolna predstava v Združenih državah pa je bila leta 1889 v Metropolitan Opera House v New Yorku.
Viri, ki jih je Wagner uporabil za The Ring Cycle, so Starejša Edda, Prozna Edda in Völsunga Saga z Islandije ter epska pesem Das Nibelungenlied. Njegov namen je bil ustvariti novo umetniško obliko, v katero bi bile vključene vse umetnosti in ki je imela neprekinjeno glasbo in nobenega materiala, ustvarjenega iz razlogov, ki so nenavadni za prenos zgodbe.
Pri ustvarjanju The Ring Cycle je Wagner očitno leta 1848 prvič orisal svoje ideje na papirju. Libreta je začel s Siegfriedovo smrtjo, nato pa ustvaril prejšnje opere, ki so vodile do tega dogodka. Na splošno se zdi, da njegovi glasbeni dosežki zasenčijo njegovo delo libretista.
Eden od glasbenih izrazov, ki se uporabljajo pri analizi The Ring Cycle, je leitmotif ali vodilni motiv. Ta izraz se nanaša na glasbeno gradivo, ki je tesno povezano z liki in temami, tako da lahko poslušalcem sporoči pomen s ponavljanjem bodisi neposredno bodisi s spremembo. Izraz je morda skoval glasbeni zgodovinar AW Ambros, ki ga je uporabil do leta 1865.
Pomembne vloge v The Ring Cycle so Wotan, Brünnhide, Siegfried in Sieglinde. Znani dirigenti dela so Daniel Barenboim, Pierre Boulez, Colin Davis, Herbert von Karajan, James Levine, Gustav Mahler in Georg Solti.