Naravna trobenta je inštrument, ki običajno spominja na sodobno trobento, vendar je starejša oblika tega inštrumenta. Naravne trobente nimajo ključev ali ventilov, ki igralcu omogočajo ročno spreminjanje višine. Namesto tega se igralec zanaša samo na svoje dihanje in embouchure, da ustvari nove note. Ta starodavni instrument se je uporabljal skozi zgodovino in je bil izdelan v številnih stilih in oblikah.
Ta vrsta trobente se od sodobnih koncertnih trobent razlikuje po tem, da nima tipk ali drugih premičnih delov, ki se uporabljajo za spreminjanje višine glasbila. Namesto tega glasbenik igra različne note na naravni trobenti tako, da spremeni svoj slog igranja. Na primer, hitrejše pihanje v naravno trobento lahko povzroči drugačen ton. Igralec lahko spremeni svoj embouchure ali položaj obraznih mišic, da ustvari drugačno noto.
Skozi zgodovino je bila trobenta pomemben instrument. Naravno trobento so stari Grki in Rimljani uporabljali kot signalno napravo, ne pa glasbeno. Šele v 14. stoletju so trobento uporabljali pri koncertih in glasbenih skladbah. Naravna trobenta je bila najbolj priljubljena v baročnem obdobju 17. in 18. stoletja in so jo pogosto predstavljali priljubljeni skladatelji. Koncertne trobente, ki jih poznamo danes, so bile razvite v poznih 1700-ih, vendar niso bile posebej priljubljene do sodobnega časa.
Ker so naravno trobento skozi zgodovino uporabljale številne različne kulture in v številnih geografskih regijah, ni nič nenavadnega, da najdemo ta glasbila, izdelana v številnih različnih stilih. Lahko so iz lesa, slonovine ali morskih školjk, najpogosteje pa iz kovine. Slonokoščene trobente so bile običajno narejene iz slonovega okla, medtem ko so bile školjke uporabljene brez ali brez spreminjanja oblike. Lesene in kovinske trobente bi lahko bile podobne dolgim, tankim cevim, dolgim od 2 do 6 čevljev (0.5 do 2 metra), s koncem instrumenta, ki se razteza v obliki zvona. Naravne trobente iz kovine imajo lahko krivuljo v cevi.
Naravna trobenta se ne igra več pogosto. Namesto njih se uporabljajo koncertne trobente s ključi in ventili. Včasih je v produkcijah še vedno mogoče videti naravne trobente, ko dirigent želi, da orkester doseže pristen zvok za starejše skladbe, ki so bile napisane posebej za naravno trobento.