Cilj preučevanja različnih metod pozavne je kar najbolje izkoristiti vsestranske lastnosti inštrumenta in doseči največji užitek za glasbenika in njegove poslušalce. Glasba za pozavno je napisana tako, da pokaže najboljše lastnosti inštrumenta in ustvari kakovostno glasbo. Dobre metode pozavne torej v celoti izkoristijo zmogljivost inštrumenta za ustvarjanje prijetnih učinkov. Te metode vključujejo legato igranje, uporabo glissando efektov, trile in tremolo. Igralci pozavni lahko po potrebi spremenijo značaj zvoka z uporabo različnih velikosti in oblik utišanja.
Ena najbolj opaznih značilnosti pozavne je, da spremembe v toni ustvari drsnik, ki spremeni dolžino cevi, ki proizvaja noto. To pomeni, da je osnovno igranje legata precej težje na pozavni kot na instrumentu z ventili, kot je trobenta. Igranje legata pa je del tehnike pozavne in predani pozavnist obvlada to veščino. Uporaba diapozitiva omogoča igralcu tudi ustvarjanje glissando efekta z neprekinjenim vnašanjem zraka v cev med premikanjem diapozitiva, ta tehnika pa se lahko uporablja za atmosferski ali humoristični učinek. Igralec lahko proizvaja tudi tako imenovani cuivre ali medeninasti zvok, ki je precej glasnejši od običajnega zvoka inštrumenta.
Nekatere metode pozavne so zelo preproste, na primer ukaz za usmerjanje zvonca pozavne v določeno smer. Druge je za igralca težje izdelati. Zvok vibrata, ki ga povzročajo valovanje tona, lahko nastane bodisi s spretno manipulacijo s toboganom bodisi s premikanjem igralčevih ustnic. Zaradi premikanja ustnic so tudi trili, hitri premiki med dvema izmeničnima, običajno visokima notama. Ko se ton izmenjuje med notami, ki so v višini več kot en ton narazen, je ta učinek znan kot tremolo.
Metode pozavne vključujejo tudi uporabo različnih vrst utišanja. Pozavnist lahko uporablja ravno nemo iz kovine ali lesa, lahko pa je muta v obliki skodelice. Utišniki se lahko držijo na mestu z roko ali pa se prilegajo čez zvonec instrumenta. Bucket utišani zvoki so pritrjeni na zvonec in proizvajajo precej pridušen ton, ki je mehkejši od zvoka, ki nastane brez utišanja. Igralec lahko uporabi tudi ročni izklop zvoka, da pokrije večjo ali manjšo površino zvonca in ustvari zvok, ki je bil opisan kot učinek “wah-wah”.