Franz Peter Schubert je bil avstrijski skladatelj, rojen na Dunaju leta 1797 in tam umrl leta 1828. Tako kot Beethoven, ki se je rodil 27 let prej, a umrl le eno leto prej, je živel med klasično in romantično dobo. Schubert je odraščal v glasbeni družini. Violo je igral v družinskem godalnem kvartetu, glasbe sta ga učila oče in starejši brat.
Po študiju orgel pri organistu župnijske cerkve je Schubert dobil štipendijo in možnost nadaljevanja študija, predvsem pri Antoniu Salieriju, znanem Mozartovem tekmecu. Hkrati se je izšolal za učitelja in se pridružil očetu, prav tako učitelju, in postal pomočnik v šoli, ki jo je ustanovil njegov oče.
Njegove prve skladbe so bile v različnih žanrih: klavirski duet, uverture, komorna glasba, trije godalni kvarteti in nedokončana opereta ter pesem. Med letoma 1813 in 1815 je njegova produktivnost rasla, napisal je pet godalnih kvartetov, tri maše, tri simfonije, svojo prvo opero, večinoma pa je pisal pesmi. V tem obdobju je prvič uglasbil Goethejevo pesem: “Gretchen am Spinnrade” (“Gretchen na kolovratu”). In prav v tem obdobju je njegovo delo zasluženo kot temelj glasbene zvrsti, znane kot nemška lied ali umetniška pesem.
Od poučevanja je dobil nekaj let premora in v tem času se je seznanil z Johannom Michaelom Voglom, čigar izvedbe Schubertovih pesmi so postale izjemno priljubljene, a se je kljub temu moral vrniti k poučevanju, da se je preživljal do poletja 1818. letos je napisal svojo Šesto simfonijo in z rastjo ugleda imel prvo javno izvedbo italijanske uverture v C-duru na Dunaju.
Leta 1819 je postavil svoje prvo splošno znano klavirsko delo, Klavirsko sonato v A-duru, pa tudi Kvintet postrvi in številne pesmi. Vogl je sponzoriral in igral v produkciji Schubertove opere Die Zwillingsbrüder (Bratje dvojčka) leta 1820, sledile pa so tudi izvedbe drugih del. Kljub temu Schubert za svoje delo ni našel založnika.
Leta 1821 se je to spremenilo: načrt njegovih prijateljev, da bi eno od njegovih del izdali po naročnini, je bil uspešen, in tako se je začela njegova kariera v tisku. Zabave, imenovane po njem – Schubertiaden -, na katerih so bile predstavljene njegove pesmi in plesna glasba, so postale priljubljene. Toda njegova skrb je bila, da bi postal dobro znan v operi, in je v letih 1821 in 1822 pustil številna dela nedokončanih, ko je sledil temu cilju. Iz tega časa izvira njegova Nedokončana simfonija, prav tako tudi njegova spolna bolezen.
Leta 1823 je napisal klavirsko sonato v a-molu in istega leta cikel pesmi »Die schöne Müllerin« (»Prelepa mlinska služkinja«). Toda njegova opera Fierrabras je bila zavrnjena za produkcijo. 1824 ga je našlo, da živi v revščini in slabem zdravju z obilico izvajanja pesmi, a njegove opere še vedno spregledane. Objava njegovih del je spremenila njegovo finančno stanje.
Toda potem, ko mu ni uspelo zamenjati Salierija kot Kapellmeistra, ko se je Salieri upokojil, se je zdelo, da je Schubert obupal tako pri uveljavljanju kot pri promociji svojih oper, čeprav se je njegovo tekmovanje impresivnih del nadaljevalo. Proti koncu svojega življenja je sestavil svojo Veliko simfonijo v C, Winterreise in Godalni kvintet v C-duru. Schubert je imel svoj edini javni koncert marca 1828 in novembra umrl zaradi tifusa.