Okoljska trajnost uporablja ekološko znanost pri oblikovanju umetnih artefaktov in upravljanju človeških sprememb v okolju. To se naredi z namenom vzdrževanja bioloških, meteoroloških, geoloških in hidroloških sistemov, ki podpirajo življenje. Trajnostni sistem je sistem, v katerem se ravnotežje raznolikega rastlinskega in živalskega sveta ter hidrološki cikli nadaljujejo stabilno in s tem podpirajo bogato biološko raznovrstnost. Če je okoljska škoda že nastala, je lahko trajnost tudi proaktivno prizadevanje, ki obnavlja celovitost teh sistemov. Znanost o okolju se uporablja tako za proaktivne kot obnovitvene vidike okoljske trajnosti.
Značilnosti naravnih okoljskih sistemov vključujejo hidrologijo ter avtohtono rastlinsko in živalsko življenje. Dejavnosti, ki zagotavljajo ali obnavljajo trajnost v naravnih sistemih, vplivajo tudi na človekove družbene dejavnosti, kot so rekreacija, industrija in kmetijska proizvodnja. Pri oblikovanju in izvajanju trajnostnih praks se vpliv ljudi na ekološke sisteme in obratno šteje tudi za del okoljske trajnosti.
Ta praksa se pogosto imenuje trojna spodnja črta ali »ljudje, planet, dobiček«. Teorija trojnega dna zagovarja vključevanje ekonomskih dejavnikov pri načrtovanju in izvajanju trajnostnih ekoloških rešitev. Gre za pristop, ki pridobiva podporo, saj poskuša ublažiti nasprotovanje, ki ga včasih povzročajo gospodarski interesi tistih, ki jih skrbi vpliv okolju prijaznih praks na lokalna gospodarstva.
Hidrološki sistemi so zelo pomembni za okoljsko trajnost. Na te sisteme vplivajo vremenski vzorci in razvoj, ki ga je ustvaril človek, kot so avtoceste ali gradnja zgradb na kmetijskih območjih, pa tudi erozija, ki jo povzroča človek sprememba vodotokov. Onesnaženje ali spremembe v pretoku vode v hidroloških sistemih lahko poslabšajo številne vidike okoliškega ekološkega sistema.
Okoljsko upravljanje biotske raznovrstnosti vključuje ponovno vzpostavitev naravnega ravnovesja med človeškimi, živalskimi in botaničnimi vrstami. Širjenje invazivne vrste je lahko znak degradacije okolja. Reed Canary Grass lahko na primer poseli breg reke, v katerem so bili moteni naravni hidrološki cikli. Biotsko raznovrstnost avtohtonih rastlin, ki lahko avtohtonim živalim nudijo hrano in zavetje, postopoma nadomestijo veliko manj zaželene vrste. Posledično se bo sčasoma zmanjšala okoljska trajnost hidrološkega sistema.
Trajnostne prakse se lahko izvajajo na ravni soseske, vse do poskusov ponovne vzpostavitve planetarne okoljske trajnosti. Primer prvega bi bila obnova potoka, ki je bil degradiran zaradi onesnaženja, ki ga povzroča odtok. Primer slednjega bi vključeval geopolitične ukrepe za ugotavljanje in doseganje trajnostnih ravni ogljika, ki se sprošča v ozračje.
Medtem ko so politične razprave povzročile različna mnenja o nekaterih vprašanjih v zvezi z okoljsko trajnostjo, na to področje vpliva razpoloženje potrošnikov. Vse več podjetij se odziva na tržne trende, ki kažejo vse večjo ozaveščenost javnosti o nevarnostih netrajnostnih praks. Potrošniki, ki si želijo okolju prijaznih praks v arhitekturi in gradbeništvu, so tudi del gibanja za okoljsko trajnost.