Preden poskušate oskrbeti bolno želvo, je na splošno priporočljivo, da veterinar diagnosticira bolezen plazilca, da zagotovi ustrezno zdravljenje. Primerno okolje, ki ga sestavljata zadostna svetloba in toplota, pospešuje celjenje bolne želve, skupaj z naravno prehrano za odpravo podhranjenosti ali pomanjkanja vitaminov. Če težave izvirajo iz parazitov, lahko veterinar predpiše zdravila. Antibiotiki lahko pomagajo odpraviti bolezni dihal, ki so pogoste pri puščavskih želvah.
Znaki bolezni dihal vključujejo odvečno sluz iz nosnih poti. V hudih ali kroničnih primerih se lahko okrog nosu bolne želve razvije brazgotina. To stanje zahteva veterinarsko oskrbo in se lahko zdravi z antibiotiki ali drugimi zdravili. Včasih želva kaže znake oteženega dihanja s premikanjem glave in nog v in iz oklepa, ko je prisotna okužba dihal.
Skrb za bolno želvo zahteva ustrezen ograjen prostor, ki zagotavlja potrebno toploto in svetlobo. Želva potrebuje svetlobo polnega spektra ali naravno sončno svetlobo, da prepreči zmehčanje lupine. Stanje, znano kot fibrozna osteodistrofija, se lahko razvije zaradi pomanjkanja svetlobe ali podhranjenosti. Ta bolezen kosti lahko povzroči, da lupina razvije dvignjene dele, ki bi lahko postali trajni. Hranjenje z avtohtonimi rastlinami pomaga zagotoviti pravilno ravnovesje kalcija in fosforja, ki sta potrebna za zdravje.
Želva, ki trpi zaradi dehidracije, lahko postane neaktivna in brezvoljno. Njegove oči se lahko zdijo potopljene, koža pa je lahko suha in kredasta. Driska, označena z ohlapnim blatom, ki lahko vsebuje sluz, lahko hitro povzroči dehidracijo bolne želve. Običajno blato je videti čvrsto, rjavkasto zeleno in spominja na pelete. Želva lahko občasno odvaja tudi belo ali sivo blato, kar je normalno.
Spremembe v prehrani lahko odpravijo pomanjkanje vitaminov pri bolni želvi. Simptomi slabe prehrane lahko vključujejo izcedek iz nosu, otekle oči in deformirano lupino. Nepravilna prehrana lahko povzroči dehidracijo in podhranjenost, kar povzroči odpoved ledvic in smrt. Lastniki plazilcev, ki skrbijo za bolno želvo, lahko za zdravljenje težav dajo raztopino glukoze, natrijevega klorida in kalija. Pred dajanjem kakršnih koli zdravil se je treba posvetovati z veterinarjem, da diagnosticira pomanjkanje vitamina.
Ko želva oslabi zaradi dehidracije ali podhranjenosti, lahko postane bolj nagnjena k parazitom. Večina parazitov, ki okužijo bolno želvo, se ne prenašajo na ljudi, vendar se salmonela lahko razširi na ljudi. Želva s paraziti lahko shujša in postane letargična. Veterinar lahko ugotovi, ali so paraziti prisotni, lastniki hišnih ljubljenčkov pa naj si po ravnanju s plazilci s paraziti umijejo roke.