Ogroženi deževni gozd je deževni gozd, v katerem so vegetacija, ekosistem in živali v nevarnosti izumrtja. Deževni gozd je opredeljen kot vsak gozd z veliko letno količino padavin. Kar 45 % vseh živalskih vrst na svetu naj bi živelo v deževnih gozdovih. Deževni gozdovi so odgovorni tudi za približno 28 % zemeljskega prometa s kisikom. Pretok kisika se v tem primeru nanaša na proces fotosinteze, v katerem rastline pretvarjajo ogljikov dioksid v shranjeni ogljik.
Ogroženi deževni gozd je lahko razvrščen kot tak iz več različnih razlogov. Nekateri deževni gozdovi, kot je deževni gozd Great Bear, so v nevarnosti zaradi sečnje. V teh primerih se velik odstotek dreves poseka za komercialno uporabo lesa. Zaradi tega dejanja je deževni gozd ogroženo območje, saj uničuje habitat številnih vrst prostoživečih živali, ki tam živijo. Krčenje dreves ovira tudi selitvene poti številnih živali.
Drug dejavnik, ki lahko privede do ogroženosti deževnega gozda, je vnos tujerodnih rastlin in živalskih vrst v ekosistem deževnega gozda. Rastline in živali, ki niso avtohtone v habitatu, bodo ustvarile ogrožen ekosistem, saj bodo močno spremenile habitat, kar bo otežilo soobstoj avtohtonih vrst. V nekaterih primerih bodo tujerodne živali, ki so vnesene v deževne gozdove, plenile avtohtone vrste.
V državah, kot je Brazilija, je ogrožen deževni gozd posledica številnih različnih dejavnikov, povezanih z rastjo industrije. Turizem, na primer, lahko pripelje do gradnje avtocest skozi ogrožen deževni gozd. Včasih lahko živinorejci gradijo v deževnem gozdu.
Veliko je razprav o tem, kako dolgo lahko deževni gozdovi preživijo v sodobnem svetu. Nekateri znanstveniki trdijo, da bodo deževni gozdovi zastareli v približno 100 letih, če ne bomo ukrepali. Nekateri znanstveniki trdijo, da nam grozi, da bomo v 75 letih izgubili vse deževne gozdove na svetu. Vladni predpisi, aktivizem skupnosti in nekatere prostovoljne spremembe v praksi podjetij so se izkazale za uspešne pri ponovnem pogozdovanju nekaterih območij ogroženih deževnih gozdov.
Obstajajo številne skupine, ki so namenjene ohranjanju svetovnih ogroženih deževnih gozdov in deževnih vrst. Skupine, kot je sklad Rainforest Foundation, so zbirale denar za kampanjo proti uničenju deževnih gozdov, tako da so sodelovale z vladami za zaščito teh ekosistemov. Ta sredstva so namenjena tudi zaščiti pravic in življenjskega sloga avtohtonih ljudstev, ki živijo v deževnih gozdovih.