Obstaja veliko stvari, ki lahko povzročijo pasjo drisko in bruhanje. Pogosto se ti simptomi razvijejo zato, ker ima pes le želodec, lahko pa se razvijejo tudi v povezavi z resnejšimi boleznimi. Te simptome se lahko na primer pri psu pojavijo tudi zaradi vročinskega udara ali črevesnih zajedavcev ali če se je zastrupil s kakšno vrsto škodljive snovi. Lastnik hišnega ljubljenčka se ne sme prestrašiti, če ima njegov pes občasne simptome, saj je to običajno znak začasne želodčne motnje. Če so simptomi hudi ali kronični, pa se pogosto priporoča nasvet veterinarja.
Večina primerov pasje driske in bruhanja je začasnih in se pojavljata le občasno. Običajno te simptome povzroči nekaj, kar je pes pojedel, kar mu je razburilo želodec. V takem primeru je pes morda netoleranten do hrane ali drugega užitnega predmeta, ki ga je zaužil. V nekaterih primerih se lahko njegov želodec razburi, ker je zaužil patogen, na primer s hrano, ki je bila okužena z virusi ali bakterijami. Tudi glive so lahko vzrok za takšno težavo.
Paraziti lahko povzročijo tudi drisko pri psu in bruhanje. Nekateri najpogostejši črevesni zajedavci pri psih so trakulje, giardije in ankalistke. To težavo lahko povzročijo tudi okrogli črvi. Medtem ko je okužba s paraziti neprijetna za lastnika hišnega ljubljenčka in psa, še posebej, če so zajedavci vidni v blatu, jih je običajno razmeroma enostavno zdraviti z uporabo protiglivičnih sredstev. Večina veterinarjev priporoča letno testiranje hišnih ljubljenčkov na parazite.
Včasih je strup v korenu težave, ko gre za pasjo drisko in bruhanje. Nekatere rastline so na primer strupene za pse in lahko pri psu povzročijo te simptome, če jih zaužijejo. Pes bi lahko užival tudi kemikalije ali celo človeška zdravila, ki lahko povzročijo želodčne motnje. Pes lahko celo zaužije smeti, ki vsebujejo toksin, zaradi katerega zboli. Da bi zagotovili ozdravitev psa, je morda dobro, da ga lastniki odpeljejo k veterinarju.
Pogosto so primeri pasje driske in bruhanja posledica toplotnega udara. To se lahko zgodi, ko je pes dalj časa izpostavljen ekstremno visokim temperaturam ali predolgo izpuščen na vročem soncu. Ko se to zgodi, lahko pes bruha in razvije epileptične napade. Toplotni udar je lahko usoden in zahteva hitro veterinarsko pomoč.