Ustje je vodni objekt, kjer se mešata sladka in slana voda. Ker estuarij zahteva prost in odprt dostop do morja, se ustja vedno pojavljajo vzdolž obale, čeprav se v nekaterih primerih lahko raztezajo več milj v notranjost. Edinstveno naravno okolje estuarija gosti številne živalske in rastlinske vrste in je ponavadi donosen kraj za naselitev ljudi, saj je izliv lahko odlična lokacija za pristanišče. Nekateri biologi so specializirani za preučevanje kompleksnih sistemov, ki so prisotni v estuarijih.
Obstaja več različnih vrst izlivov, ki so običajno razdeljeni glede na to, kako so oblikovani. Številne so na primer utopljene rečne doline, ki so nastale, ko se je morska gladina dvignila, zaradi česar ocean poplavi nizko ležeča zemljišča. Drugi nastanejo s tektonskimi premiki, ko se zemeljske plošče upognejo ali raztrgajo, kar ustvarja globoke gube na kopnem. Ustje, zgrajeno z barom, je zaščiteno za peščeno baro ali otokom, medtem ko so fjordi estuariji, izklesani iz kopnega v obdobjih poledenitve.
Izgradnja izliva zagotavlja, da je vsaj delno zaščitena pred težjimi vremenskimi razmerami na odprtem morju. Številni zalivi in zalivi so na primer ustja. Bolj nežni pogoji so idealni za nedorasle vrste morskih živali, v njih pa lahko zavetjejo tudi različne vrste vodnih ptic in rastlin. Poleg tega ustje nagiba k zbiranju hranilnih snovi, kar zagotavlja obilen vir hrane za živali, ki estuarije imenujejo dom.
Voda v estuariji je razvrščena kot bočata, kar pomeni, da je bolj slana od sladke vode, vendar ni tako slana kot prava morska voda. Različna estuarija imajo edinstvene stopnje mešanja; nekatere so močno razslojene, kar pomeni, da bolj gosta, hladna slana voda objame dno, medtem ko toplejša sladka voda plava na vrhu, druge pa so bolj mešane. Natančne ravni slanosti in pH se v rečnih ustjih po vsem svetu razlikujejo, odvisno od ravni pretoka iz vodnih virov, ki se združijo, da tvorijo ustje.
Ustje je lahko zelo občutljivo na degradacijo okolja. Na primer, močno zajezitev gorvodno lahko povzroči zmanjšan pretok sladke vode v estuarij, kar dramatično spremeni okolje. To lahko povzroči upad biotske raznovrstnosti, saj občutljivejše vrste odmrejo ali najdejo bolj gostoljubne lokacije. Onesnaževanje lahko tudi resno vpliva na estuarij, zlasti onesnaženje s hranili, kot je odtok s kmetij, kar lahko povzroči velik upad kakovosti vode.