Dižok je vrsta glodalcev, ki izvira iz delov Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike ter Italije. Porcupines običajno živijo v zmernem podnebju in zanje je značilna dlaka s konicami ali peresa. Pravzaprav se njihovo ime sklicuje na to lastnost, saj porcupine izvira iz starofrancoskega porc d’espine, kar pomeni “prašič s bodicami”.
Obstaja 330 vrst dikobrazov in so lahko rjavi, sivi ali redko beli. Porcupines imajo repe, ki merijo približno osem do deset palcev (20-25 cm) in okroglo telo, ki tehta od 12 do 60 funtov (5-27 kg). Večina jih je počasnih, vendar so nekatere sorte v Ameriki okretne plezalke. Obstajata dve osnovni vrsti dikobrazov: tako imenovane sorte starega in novega sveta, za katere je značilna polobla, na kateri so domači. Dve veji družine dikobrazov pravzaprav nista tesno povezani in njuna pera nista podedovana od skupnega prednika, temveč primer konvergentne evolucije, kar pomeni, da sta obe skupini to lastnost razvili neodvisno.
Stari svetski dikobrazi so večinoma kopenski, kar pomeni, da živijo na tleh in so precej veliki. Porcupine iz Severne Afrike in Italije je četrti največji glodalec in lahko tehta kar 60 funtov (27 kg). Dikosi Novega sveta so veliko manjši in številne sorte živijo na drevesih. Ena izjema je navadni dikobraz z Aljaske, Kanade in severnih Združenih držav, ki je kopenski in tehta do 40 funtov (18 kg). Obe veji dikobrazov se razlikujeta tudi po tem, da imajo dikobrazi starega sveta pera, združena v šopke, medtem ko imajo dikobrazi iz Novega sveta posamezno pritrjena pera. Nobena od vrst dikobrazov ne zna metati perja, čeprav je splošno napačno prepričanje, da lahko.
Peresa dikobrazov so modificirane dlake, ki so se razvile kot obramba pred plenilci. Medtem ko dikobraz deli to lastnost z ježkom, obeh živali ne gre zamenjati. Za razliko od dikobraza, jež ni glodalec, ampak žužkojedec.