Jaguar je velika mačka iz rodu Panthera. Nekoč so bile mačke razširjene po Srednji in Južni Ameriki, čeprav je izčrpavanje habitata močno zmanjšalo njihov obseg. Po vsej Ameriki je jaguar največja divja mačka in eden najmočnejših plenilcev. Jaguarje v divjini opazimo le redko, saj so precej samotarski, a številni zoološki parki hranijo jaguarje, za ljudi, ki bi si ga radi ogledali osebno.
Mnogi ljudje zamenjujejo videz jaguarjev in leopardov, saj imata obe veliki mački značilne lisaste plašče. Vendar so jaguarji bolj kompaktni in čokati kot leopardi, z očitno mišičastim in ne vitkim in poenostavljenim telesom. Poleg tega lahko rozete jaguarjevih lis tvorijo obroče, leopardovih pa ne. Jaguarji imajo tudi izjemno močne čeljusti, ki jim omogočajo, da z zelo ostrimi zobmi prebadajo lobanje svojega plena. Leopard je tudi na splošno nekoliko manjši od jaguarja.
Na splošno jaguar živi sam, raje je aktiven ponoči ter ob zori in mraku. Nekateri jaguarji bodo sprejeli bolj dnevni življenjski slog; živali so zelo prilagodljive, zato se bodo po potrebi prilagodile življenjskemu slogu glede na posamezne okoliščine. Velike mačke imajo raje džungle in gozdove, lahko pa jih najdemo tudi na travniku ali pampasih Južne Amerike. Med poplavnimi razmerami lahko jaguar dalj časa živi na drevesih na drevesih.
Jaguarji so tudi zelo prilagodljivi pri izbiri plena. Na splošno ima jaguar raje večji plen, kot so govedo, prašiči, jeleni in ovce, vendar bodo jedli tudi manjše živali, kot so podgane, miši in žabe. Jaguarji so tudi zelo spretni plavalci, kar jim omogoča premikanje na velike razdalje v iskanju plena. Nekatere mačke aktivno uživajo v plavanju in igranju v vodi; ta lastnost je skupna mnogim velikim mačkam.
Samica jaguarja ima v enem leglu od dva do štiri mladiče letno, na splošno jih vzgaja približno šest mesecev, preden jih spodbudi, da sami izbrskajo. Čeprav so jaguarji zelo prilagodljivi, so ogroženi, ker se njihovo domače ozemlje hitro izčrpava. Lepe mačke lovijo tudi zaradi njihovega krzna, čeprav je takšna dejavnost prepovedana. S programi vzreje v ujetništvu v živalskih vrtovih po vsem svetu biologi upajo, da bodo ohranili močan genetski stalež jaguarjev, da bodo živali lahko cenile prihodnje generacije.