Glavna sestavina marelične pite je marelica. Ta sadež je sorodnik sliv in je doma na Bližnjem vzhodu, v Evropi in Aziji. Marelice najdemo povsod po svetu, ker so jih gojili tisoče let in so jih priseljenci iz Evrope prinesli v številne kraje, vključno z Ameriko. Priljubljenost marelic je privedla do razvoja številnih različic marelične pite. Ta sladica je zavita v skorjo in pečena v pečici.
Marelično meso in lupino lahko uporabite v marelični piti ali pa odstranite lupino, da dobi piti bolj kremasto konsistenco. Preden jih dodamo nadevu za pite, marelice narežemo na tanke rezine. Marelicam običajno dodamo sladkor, da postanejo bolj sladke, lahko pa uporabimo tudi druge začimbe, kot sta muškatni orešček in cimet. Sok, ki ga sprostijo marelice med kuhanjem, lahko da piti tekočo konsistenco, zato lahko dodamo zgoščevalce, kot sta tapioka ali želatina, da bo pita bolj čvrsta.
Tako kot obstaja veliko različnih receptov za nadevni del marelične pite, obstaja tudi veliko možnosti pri izdelavi skorje za pito. Tradicionalne skorje pogosto uporabljajo moko in šopek in jih je treba peči kratek čas, preden se pita sestavi in speče z nadevom. Za marelično skorjo za pito lahko uporabite tudi preproste graham krekerje ali piškotne skorje, ki uporabljajo zlomljene piškote in maslo.
Pito sestavimo tako, da v skorjo za pito vlijemo marelični nadev. Nekatere pite prekrijemo z dodatno plastjo skorje ali z mrežo razvaljanih in narezanih kosov testa za skorjo. Ti kosi običajno niso predpečeni, ker se bodo dobro spekli na vrhu nadeva. Marelično pito je treba peči v pečici, dokler ni pečena do konca.
Marelična pita je priljubljena jed marsikje po svetu. V Evropi se pite pripravljajo s skorjo na vrhu in so del evropske kuhinje že vsaj nekaj sto let. Marelične pite, ki sledijo ameriškim receptom, bodo pogosto odprte. Izdelujejo jih tudi v Evropi, čeprav jih na splošno imenujemo torte.