Ime sisa se lahko nanaša na dve različni vrsti ptic. Ena je majhna temna ptica, podobna robini, ki izvira iz Nove Zelandije in je znana tudi kot miromiro, Maui Potiki ali Ngiru-Ngiru. Drugi, s svetlo modrim, belim, zelenim in rumenim perjem, je znan tudi kot modra sinica ali sinica.
Oseba, ki je avtohtona na Novi Zelandiji, je majhna ptica, običajno 5 palcev (13 cm) v dolžino in tehta le 0.02 funta (11 g). Samci imajo črno perje na glavi, hrbtu, krilih in zgornjem delu prsnega koša, z belim perjem na prsih in belim na krilih in repu. Samice so večinoma rjave, s sivimi bradami in sivim do belim prsnim perjem. Perje na krilih in repu, ki je pri samcu belo, je na samici kremasto. Tako kot mnoge ptice, ko se par vzpostavi z dvorjenjem, postaneta par za vse življenje.
Ti gozdni prebivalci gnezdijo v drevesnih votlinah ali v ukrivljenih vejah, kjer je mogoče v eni gnezditveni sezoni vzgojiti kar tri komplete jajčec. V vsakem kompletu je od tri do šest umazano belih jajc. Mlade in zrele ptice se prehranjujejo z nevretenčarji, kot so pajki, gosenice, molji in celo ose, in ne glede na sadje, ki ga najdejo v zimskih mesecih.
Sinica je pomembna ptica v maorski kulturi, kjer je prikazana kot hitro premikajoči se, budni izvidnik. Legenda pravi, da je bila v epski bitki med morskimi in kopenskimi pticami sinica budna opazovalka kopenskih ptic. Prav tako naj bi delovali kot sel med odtujenimi pari, zaradi beline samčevega prsnega perja pa pomenijo svetlobo in življenje. V legendi o Mauiju junak zgodbe potuje v podzemlje kot sinica, in potem, ko umre, je njegov duh podarjen v obliki sisice, da bi živel naprej.
Druga ptica, imenovana sinica, ta izvira iz Evrope, Združenega kraljestva, Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, je znana tudi kot modra sinica. Ta pisana ptica ima svetlo rumene prsi, modra krila in črno-belo glavo z modro krono. Običajno ga vidimo na vrtovih in gozdovih po celotnem domačem območju in gnezdi v živih mejah, drevesih in grmovju. Tisti, ki jih zanima privabljanje teh sisic na vrt, morajo postaviti le hranilnik arašidov in nekaj gnezdilnic, saj jih zlahka pritegnejo.
Tako kot novozelandski domorodci, s katerimi si delijo svoje ime, imajo tudi te severne sise prehrano, ki jo sestavljajo predvsem nevretenčarji in sadje, čeprav jedo tudi semena in oreščke. Na domačem ozemlju ostanejo vse leto in se v zimskih mesecih ne selijo na jug. Namesto tega potujejo v jatah, da bi se ogreli, in jih pogosto vidimo z drugimi člani družine sinic.