Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866 je bil zakon, ki ga je sprejel ameriški kongres, ki razglaša vsakogar, rojenega v ZDA, za državljana in upravičenega do določene protidiskriminacijske zaščite. Zakon je zavrnitev teh pravic vsem državljanom označil za prekršek in dovolil zvezni vladi, da nadzoruje izvajanje zakona v vsaki državi. Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866 je bil eden prvih zakonov, sprejetih po odpravi suženjstva, ki je rojenim v ZDA omogočil določene zakonske pravice ne glede na barvo njihove kože.
9. aprila 1866 je kongres sprejel Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866, s čimer je preglasil veto predsednika Andrewa Johnsona na predlog zakona. Zakon je navedel, da ima oseba, rojena v ZDA, enake državljanske pravice kot vsi ostali, ne glede na raso ali prejšnje zasužnjevanje osebe. Namen zakona je bil omogočiti nekdanjim sužnjem te pravice; ni zagotavljal enakega za domorodne Američane.
Izraz državljanske pravice, ki danes običajno zajema pravne, politične in socialne pravice, je za namene tega zakona zajemal le zakonske pravice. Te pravice so vključevale možnost sklepanja in spoštovanja pogodb, nastopanja kot priče na sodišču, sprožitve tožbe ali tožbe proti njim. Prav tako je razširil lastninske pravice na vsakogar, rojenega v ZDA, vključno z možnostjo prodaje, lastništva, najema, nakupa in dedovanja nepremičnin, zemljišč ali premoženja. Zakon je tudi zahteval, da so vsi državljani enako kaznovani za isto kaznivo dejanje; vsak, ki bi ga na primer zalotili pri kraji, bi bil kaznovan na enak način, ne glede na barvo kože.
Medtem ko je vsakemu državljanu podelil tisto, kar je bilo takrat znano kot državljanske pravice, zakon nekdanjim sužnjem ni dovolil glasovanja na volitvah in ni razširil nobenih socialnih pravic. Vendar pa je določil, kar je takrat veljalo za pretirane kazni za vsako osebo ali uradnika, ki je komurkoli odrekel določene pravice. Kršitev, neprijava kršitev ali nespoštovanje tega zakona se je štelo za prekršek in je bilo kaznovano z do enega leta zapora, 1,000 $ denarne kazni ali oboje.
Ta zakon je zahteval, da vse lokalne in državne vlade podpirajo in uveljavljajo Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866. Da bi zagotovili, da se to zgodi, je dal zvezni vladi in predsedniku samemu pooblastilo za nadzor vseh primerov v zvezi z zakonom ter možnost prisiliti sodnik ali drugi državni uradnik, da odloča o posameznih primerih; neizpolnjevanje tega je povzročilo globo in možnost razrešitve s funkcije. Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866 je dovoljeval tudi uporabo vojaške sile za pomoč pri izvrševanju, vrhovno sodišče pa je imelo zadnjo besedo v vseh primerih.