Kaj je vključeno v glasovanje v kongresu?

Kongres Združenih držav Amerike je veja vlade s pristojnostjo sprejemanja zakonov. Ti zakoni se začnejo kot predlogi zakona, predlagani zakoni, ki jih mora kongres spremeniti in o njih glasovati. Glasovanje v kongresu je torej sredstvo, s katerim zakonodajalec ustvarja nove zakone. Postopki glasovanja v kongresu so v svoji osnovni obliki preprosti, čeprav so nekateri zapleteni. Kongres lahko glasuje tudi o vprašanjih, ki niso zakoni, na primer, ali naj sprejme kongresne resolucije ali potrdi izvršilne kandidate na položaju.

Tako senatorji kot predstavniki lahko uvedejo večino vrst zakonov, čeprav računi za obdavčitev in zakone o splošnih odobritvah vedno izvirajo iz Parlamenta. Po predstavitvi gre predlog zakona v pristojno komisijo, kjer ga člani preučijo in se odločijo, ali naj ga predlagajo kot zakonodajo. Če se odbor odloči, da je treba zakon sprejeti kot zakon, ga uvrstijo na koledar za glasovanje v kongresu. Zbornica določi rok za razpravo o predlogu zakona; ko je to zaključeno, poteka glasovanje. Pri glasovanju ne smejo biti prisotni vsi člani zbornice, mora pa biti minimalen, ki se imenuje sklepčnost.

Obstaja več različnih vrst glasovanja v kongresu. Najpreprostejša metoda je glasovno glasovanje, ki ga uporabljata tako dom kot senat za odobritev rutinskih računov. Pri glasovnem glasovanju člani preprosto zajokajo »da« ali »ne« kot odgovor na vprašanje. Če ta metoda daje nejasen rezultat, lahko pride do delitvenega glasovanja. Pri tej vrsti glasovanja je vsak zakonodajalec pozvan, da glasuje za ali proti, da potrdi glasovno glasovanje.

Najbolj znana vrsta kongresnega glasovanja je poimensko glasovanje, ki poteka v obeh domovih. Pri poimenskem glasovanju vsak senator ali predstavnik da svoj glas. Število potrebnih glasov je odvisno od natančne narave glasovanja. Večina zakonodaje zahteva navadno večino, nekateri glasovi pa zahtevajo tripetinsko ali celo dvotretjinsko večino.

Oba doma morata zakonodajo v enaki obliki potrditi, preden jo lahko predsednik podpiše. Ko je predlog zakona sprejet v enem zboru, gre zato na glasovanje v drugi. Drugi zbor lahko predlaga amandmaje; izvorna zbornica lahko glasuje, da jih sprejme ali ne. Če oba zbora predlog zakona sprejmeta, gre predsedniku, ki ga bodisi podpiše in postane zakon, ali pa nanj vloži veto. V nekaterih primerih, če ima drugi dom podoben predlog zakona v odboru, bo združil oba zakona.