Arheološki turizem se nanaša na proces, s katerim ljudje potujejo do zgodovinskih in arheoloških zanimivih krajev. Razlog, zakaj ga imenujejo arheološki turizem, je dejstvo, da je pogosto namenjen organiziranju obiskov arheoloških najdišč, kjer so bili odkriti kraji in artefakti iz antike, kot so piramide v Egiptu. Arheološki turizem je lahko sredstvo za turiste, da potešijo svojo radovednost glede starodavnih najdišč, ali pa je lahko namenjen izobraževanju turistov, ki so lahko študenti in učenjaki.
Največkrat je vlada regije, kjer se nahajajo starine, za promocijo arheološkega turizma kot sredstva za izobraževanje ljudi o njihovi bogati kulturni dediščini ali preprosto kot sredstvo za zaslužek od turistov, ki jih obiščejo. Turizem je tako velik posel, da so nekatera gospodarstva za preživetje v glavnem odvisna od njega. Zaradi tega bi nekatere vlade lahko promovirale svojo kulturo in spodbujale arheološki turizem kot sredstvo za pridobivanje več sredstev. Turisti porabijo denar za letalske karte, prevoz, hrano, nastanitev, storitve in nakup artefaktov. Vlada dobi tudi od davkov, ki jih nalagajo izdatki takih turistov.
Destinacija arheološkega turizma bi lahko bila karkoli zanimiva, od muzejev, kjer so shranjeni artefakti, do samih izkopavanj. Včasih arheološki turizem vključuje druge sorodne značilnosti, kot so rekreacije zgodovinskih najdišč ali simulacija sodobnejših najdišč, da bi izgledala kot nekatera kulturno pomembna mesta, ki morda ne obstajajo več. Na primer, simulacija bi lahko vključevala nekaj podobnega mestu duhov, ki je videti tako, kot bi izgledalo mesto iz antike.
Ena od pomanjkljivosti arheološkega turizma je nevarnost, ki jo za resnična zgodovinska mesta lahko predstavljajo horde turistov, ki se v te kraje spuščajo v velikem številu. Tudi ob strogih omejitvah vedno obstaja nevarnost, da se takšni kraji v kakšni obliki poškodujejo, kar lahko vpliva na nedotaknjenost zgodovinskih znamenitosti. Na primer, ko turisti obiščejo jame s starodavnimi slikami na stenah, lahko nenehen promet ljudi povzroči erozijo ustrezno ohranjenega statusa kraja. Vlada regije, v kateri poteka arheološki turizem, je tista, ki se mora odločiti, ali je prihodek, ki ga pridobiva s turistično dejavnostjo, dober kompromis za zmanjšanje zgodovinske vrednosti najdišč.