Modri žerjav, znan tudi kot rajski žerjav ali Stanleyjev žerjav, je eden manjših pripadnikov vrste žerjavov. Modri žerjavi so visoki od 40 do 47 palcev (1 do 1.2 m), dolgi so približno 50 palcev (127 cm), imajo razpon kril približno 60 palcev (152 cm) in tehtajo od 8.8 do 13.6 kg. Modri žerjav ima značilno obarvanost: njegovo telo je bledo modro-sivo, ima rožnat kljun, belo krono in temno sivo perje na konici kril, ki je tako dolgo, da skoraj sega do tal. Samci in samice te vrste žerjavov imajo enake oznake, samec pa ima malo daljši kljun.
Modri žerjavi radi živijo na odprtih in sušnih traviščih ali na ravnicah, kjer je nizko grmovje. Pogosto jih lahko najdemo tudi na pašnikih in kmetijskih območjih. Poleg tega se bo modri žerjav hranil in prenočil v plitvih mokriščih, kjer so na voljo.
Modri žerjav se prehranjuje predvsem z rastlinskim materialom, vključno z majhnimi čebulicami, koreninami, gomolji ter semeni trav in šaša. Je vsejed, zato se bo hranil tudi z več vrstami živalskega sveta. Modri žerjavi so naklonjeni žuželkam, kot so gosenice in kobilice, pa tudi rakom, ribam, plazilcem in majhnim sesalcem.
Geografsko gledano modri žerjav najdemo le v južni Afriki. Skoraj vsi modri žerjavi živijo znotraj meja države Južne Afrike in je nacionalna ptica te države. Manj kot 1 odstotek modrih žerjavov živi drugje, ti pa so v zelo majhnih, izoliranih populacijah v zahodnem Svaziju in severni Namibiji. Ta vrsta žerjava se seli le lokalno. Poletno gnezditveno sezono preživi na traviščih na višjih legah, jeseni in pozimi pa se s svojimi piščanci preseli v nižje lege.
Par parenih modrih žerjavov bo med gnezditveno sezono proizvedel le eno zalego dveh jajčec. Modri žerjavi radi gnezdijo na osamljenih traviščih, kjer bodo jajčeca odlagali bodisi na golo zemljo ali sredi trave. Oba starša inkubirata jajca približno 30 dni. Ko se izvalijo, za piščance skrbita oba starša 85 ali več dni, do prvega leta. Po tem samec postane zaščitnik, samica pa neguje mlade ptice.