SDTV sprejemnik je digitalni sprejemnik, ki je vključen s televizijo ali s sprejemnikom za kabelsko ali satelitsko televizijo, ki dostopa do kanalov v standardni ločljivosti. Standardna ločljivost je oddajanje digitalnega signala za televizorje, ki nimajo izboljšav vizualne predstavitve, kot je televizija visoke ločljivosti (HDTV). SDTV sprejemnik prejme sliko v ločljivosti 480i, medtem ko sprejemnik HDTV prejme sliko v ločljivosti 1,080p. Na voljo je tudi nekoliko izboljšana ločljivost ločljivosti, EDTV, ki zagotavlja med 680p in 720p.
Vsaka televizija, izdelana od leta 1997, ima sprejemnik SDTV, celo HD in ED televizorji. Sprejemnik je najosnovnejši model televizijskega sprejemnika na trgu in je združljiv z višjimi ločljivostmi, saj lahko SDTV sprejemnik gleda HDTV signal. HDTV signal pa bo videti pretrgan, zamegljen in slab. SDTV zagotavlja enako kakovost slike analogne televizije z odsotnostjo belega šuma in statike zaradi motenj signala, kar je edina opazna izboljšava.
Na trgu se pojavlja več televizorjev, ki nimajo vgrajenih sprejemnikov. Za prihranek prostora več znamk in modelov televizorjev z ravnim zaslonom ne vključuje vgrajenega sprejemnika. Za gledanje televizijskih oddaj v živo na takem televizorju mora uporabnik kupiti in namestiti nastavljiv periferni sprejemnik. Večina perifernih sprejemnikov ima tako SD kot HD zmogljivost. Nekateri sprejemniki SDTV pa potrebujejo anteno ali kabelsko ali satelitsko storitev.
Standard v Severni Ameriki za sprejemnik SDTV je ločljivost 480i. To pomeni, da televizija prikaže sliko, sestavljeno iz 480 prepletenih vrstic v navpičnem okvirju. Odvisno od razmerja stranic, sprejemnik SDTV prikaže sliko, ki je široka med 704 in 720 slikovnimi pikami. Evropski standard za SDTV ima ločljivost 525 prepletenih vrstic, pri čemer se le 480 vrstic uporablja za predstavitev informacij o signalu.
SDTV sprejemnik običajno predstavlja sliko z razmerjem stranic zaslona 4:3. To pomeni, da je širina prenesene slike nekoliko večja od višine slike. Nekateri takšni sprejemniki, skupaj z vsemi sprejemniki HDTV, predstavljajo sliko z razmerjem stranic zaslona 16:9. Nekateri televizijski modeli skupaj z več sprejemniki omogočajo uporabniku, da raztegne signal SD, ki ga prejme v razmerju 4:3, da pokrije razmerje stranic 16:9 celozaslonske HDTV. Ta postopek raztezanja poslabša kakovost ločljivosti in ni nadomestek za sprejemnik HDTV.