Multimedija in navidezna resničnost (VR) sta povezani, ker se medsebojno prekrivata tehnologije, definicije in uporabe. Na virtualno resničnost lahko gledamo kot na vrsto multimedije, na multimedijo pa kot na bistveno komponento sistema navidezne resničnosti. Pri ustvarjanju sistema, ki poskuša simulirati vizualne, zvočne in fizične modele resničnega sveta znotraj računalniškega sistema, postane multimedija nujen element izkušnje. Nastajajoče tehnologije, kot je razširjena resničnost, brišejo mejo med večpredstavnostjo in virtualno resničnostjo, tako da jih združujejo v brezhibno uporabniško izkušnjo.
Multimedija je vsaka informacija ali vsebina, ki obsega več kot eno vrsto izražanja. To vključuje slike, pomešane z zvoki, ali besedilo, pomešano z gibljivim videoposnetkom. Navidezna resničnost, o kateri se včasih razpravlja, običajno vključuje modeliranje realistične predstavitve nekega vidika resničnega sveta, s katerim lahko oseba komunicira. Navidezna resničnost se opira na številne vrste tehnologij in programov za ustvarjanje upodobitve navideznega sveta, zato je oblika večpredstavnosti.
Za približevanje različnih vidikov sveta se večpredstavnost in navidezna resničnost uporabljata skupaj, ne le za povečanje zmogljivosti, temveč tudi za omogočanje dodajanja in posodabljanja vsebin ter za zagotavljanje dinamičnega sveta. En primer bi bil virtualni svet, v katerem se filmski posnetki predvajajo na monitorjih znotraj simulacije. Filmi, ki se predvajajo, so večpredstavnostne datoteke, ki jih je mogoče spreminjati ali spreminjati zunaj virtualnega sveta.
Še en primer, kako sta multimedija in virtualna resničnost povezana, izhaja iz koncepta teleprisotnosti. To vključuje dve ali več oseb, ki sodelujejo med seboj znotraj virtualnega prostora. Vsaka sodelujoča oseba bi lahko imela digitalno predstavo in morda uporabljala posebne vmesniške naprave, kot so očala VR ali kamera, občutljiva na gibanje. Znotraj virtualnega prostora bi lahko okolju dodali večpredstavnostne vsebine – kot so grafikoni, videoposnetki ali slike skupaj z zvokom. Ta integracija omogoča zelo prilagodljivo obliko sodelovanja brez omejitev glede fizične razdalje.
Eno veliko komercialno področje, ki povezuje multimedijo in virtualno resničnost, je industrija računalniških iger. Številne igre zahtevajo, da je v simuliranem okolju prisotna široka paleta večpredstavnostnih vsebin. Od zvokov okolice sveta iger do animacij, ki se uporabljajo za ustvarjanje bolj realističnih likov, vsi ti elementi in še več skupaj postanejo bistveni elementi v virtualnem svetu. Posebne naprave, ki spremljajo gibanje, omogočajo igralcem interakcijo s svetom navidezne resničnosti in celo manipulirajo z multimedijskimi elementi, ki so prisotni.