Čeprav obstaja veliko različnih vrst iger navidezne resničnosti, jih je večino mogoče razvrstiti v kategorijo omejenih izkušenj navidezne resničnosti (VR) ali simulatorskih iger. Izkušnje VR so igre, v katerih oseba nosi slušalke, ki ustvarjajo poglobljeno izkušnjo prek zvočnih in digitalnih zaslonov, medtem ko za igranje igre uporablja ročno vhodno napravo. Te vrste iger navidezne resničnosti lahko ustvarijo skoraj vsako izkušnjo, od prvoosebnih strelcev (FPS) do dirkalnih iger. Simulatorji po drugi strani predstavljajo nekakšno zaprto okolje, v katerem je oseba popolnoma potopljena v izkušnjo igre.
Igre navidezne resničnosti se običajno nanašajo na tiste, pri katerih izkušnja igranja igre presega preprosto gledanje v monitor ali zaslon in držanje krmilnika ali uporabo tipkovnice kot vhoda. Te igre poskušajo pritegniti igralca v igro na bolj impresiven način in to lahko storijo na več načinov. Številne igre navidezne resničnosti uporabljajo slušalke, ki jih nekdo nosi, v katerih se zvočniki in majhni zasloni uporabljajo za ustvarjanje vtisa tridimenzionalnega virtualnega prostora okoli osebe.
Te vrste iger navidezne resničnosti imajo lahko več različnih oblik in imajo različne vrste nadzora. Igra FPS, narejena kot tovrstna izkušnja VR, lahko vključuje slušalke in naslon za ramena z ročaji, ki vključujejo sprožilce, ki posnemajo izkušnjo držanja ali uporabe velikih pištol. Dirkaške igre je mogoče izdelati s to vrsto tehnologije, ki omogoča osebi, da se ozre naokoli in vidi različne smeri na slušalkah, medtem ko drži kolo za nadzor igre. S to tehnologijo je mogoče izdelati tudi igre za posnemanje različnih atletskih ali športnih dejavnosti ter za ustvarjanje interaktivnih virtualnih izkušenj.
Obstajajo tudi igre navidezne resničnosti, zasnovane s pomočjo simulatorja. Te vrste simulatorjev so običajno majhni, zaprti prostori, v katerih oseba stoji ali sedi in igra igro. Dirkaške igre, na primer, je mogoče ustvariti kot simulatorje, v katerih oseba sedi v majhni zaprti sobi, podobni notranjosti avtomobila, in več zaslonov znotraj simulatorja se uporablja za ustvarjanje vtisa virtualnega prostora zunaj sobe.
Podobne kontrole se uporabljajo v teh vrstah iger navidezne resničnosti, le da se običajno ne nosijo slušalke, saj simulator ustvarja slike okoli osebe. To lahko poskrbi za nekoliko bolj poglobljeno izkušnjo, saj je lahko zaustavitev nezaupanja lažja s širšim vidnim poljem. Ti simulatorji lahko vključujejo tudi funkcije gibanja, pri katerih se lahko majhna soba nagiba in premika, da ponovno ustvari občutek gibanja med vožnjo, letenjem z letalom ali vožnjo po toboganu.